|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 20 Dec 2007 06:52 Naslov sporočila: Strune |
|
|
Strune - do 3 cm dolge "zlate žive žičke" v zemlji - so eden hujših sovražnikov
Nazadnje urejal/a muha 10 Jun 2013 21:52; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36 Prispevkov: 1854 Kraj: vrhnika
|
Objavljeno: 22 Mar 2009 17:42 Naslov sporočila: |
|
|
Zdaj, ko so grede še prazne je čas za nastavljanje vab, da ne bo kasneje slabe volje, ko nam bo škodljivec vrtal rove v mlade sadike.
Krompir narežemo na polovice, ter prerezano stran narahlo potisnemo v zemljo. Polovičke postavimo na vsake dva metra.
S tem pa je lov na škodljivce odprt. _________________ babaco |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 22 Mar 2009 18:30 Naslov sporočila: |
|
|
Pa še tisti bolj kilav krompir lahko porabimo za to. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 09 Feb 2010 14:46 Naslov sporočila: |
|
|
V zadnji številki Vzajemnosti (glasila penzijonerjev, seveda ) sem opazila reklamo za nek vseučinkujoč pripravek, imenovan Strunal. Opis pa tak, da so me takoj zagrabili močni dvomi: uničuje plevele, zatira rastlinske bolezni, zatira insekte in strune v zemlji, razkužuje zemljo, gnoji .
Nisem še uspela ugotoviti, ali spada med naravne pripravke ali med umetna gnojila in ... xy-cide.
Ga kdo bolje pozna? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 15 Avg 2011 12:01 Naslov sporočila: |
|
|
kucl je napisal/a: | .... . Ima kdo kaj izkušenj z strunami ? Golazen da ji ni para.
LD |
tiguan je napisal/a: | Slišal sem enkrat da so nekateri milo polival, da so struune prilezle ven. Nisem še poskusil. |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
kucl
Pridružen/-a: 02.08. 2011, 14:36 Prispevkov: 8 Kraj: Gorenjska
|
Objavljeno: 16 Avg 2011 13:47 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za opozorilo. Ko sem sledil eksperimentom z cimetom, sem nehote pomislil, da ima kdo kako idejo kako obvladovati strune. Že drugo leto uporabljam apneni dušik (pri nas strunal) pa se stanje še slabša. Z apnenim dušikom sem uničil tudi vse enoletne plevele, tako, da sedaj stune malicajo lahko samo sadike solate itd..in je še slabše. Ker žrejo tako intenzivno, da letos ne morem obdržati nobene flance radiča. Z ovenelimi flancami in krompirjevimi vložki, odstranim ročno, zelo veliko strun, a mislim , da jih je vedno več. Poizkusil sem tudi z Naturalisom, strune pa kot, da se zanj sploh ne zmenijo !
LD _________________ narava in veter v čelado |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 16 Avg 2011 15:10 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi mene je zanimalo, če je kaj novega na tem področju.
V glavnem ni. Sem pa na kar nekaj mestih prebrala, da je tam, kjer imamo strune, dobro pustiti rasti vsaj nekaj plevela, ker če tega populimo, jim ostane resnično samo še zelenjava. Glede na lastna opažanja se kar strinjam. Precej so jim šle v slast korenine porezane solate in dokler so jih imele na razpolago, je bilo manj nevarnosti, da bi mi uničevale sadike.
Ponovno pa lahko poudarim, da je edina 100-odstotna rešitev spustiti krta na vrt. Rovi in krtine so še vedno manjša nadloga. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
kucl
Pridružen/-a: 02.08. 2011, 14:36 Prispevkov: 8 Kraj: Gorenjska
|
Objavljeno: 21 Avg 2011 14:20 Naslov sporočila: |
|
|
Boš rekla "ej šegrte moj", ampak, kako naj prepričam krta, naj gre na moj vrt ??
Okrog in okrog je beton!?
LD _________________ narava in veter v čelado |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 21 Avg 2011 16:13 Naslov sporočila: |
|
|
Žal se mora "prepričati" kar sam. Ne vem, kaj mu je na mojem vrtu tako zadišalo, je priril nanj pod debelo meter visoko škarpo s polmetrsko peto . Sedaj ima rov narejen in se šeta po njem kakor mu paše. Včasih tudi dvigne pravkar posajene sadike ampak to je veliko manjša nadloga, kot strune.
Aha, sem se spomnila: na vrtu sem 3 leta zapored delala VISOKO GREDO. Mislim, da ga je prav to pritegnilo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 28 Jan 2012 10:09 Naslov sporočila: |
|
|
Citirano iz teme o krompirju:
ferdo36 je napisal/a: | Morda bi poskusili z belo gorjušico.Takoj po izkopu krompirja posejte belo gorjušico in ko zraste se nematode zavrtajo v korenine in poginejo.Gorjušica lepo cveti in je paša za čebele,potem pa do zime pustite,da se posuši in jo spomladi podštihate.Postopek je popolnoma ekološki z njim pa zelo zmanjšamo populacijo strun.Če pa s tem niste zadovoljni pa si lahko zastrupite vrt z volatonom!Saj veste:vedno so alternative!
Lp. Ferdo |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 01 Feb 2012 17:31 Naslov sporočila: |
|
|
Bela gorjušica je zelo hvaležna in koristna rastlina. Poleg nje sem na seznam za setev po izkopu krompirja dal še koruzo, ajdo, facelijo, sončnice in še marsikaj drugega kar ne prezimi. Do zime se ustvari zelo lepa zelena masa, korenine čez zimo gnijejo, prej zelena masa pa postane zaščita in gnojilo. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dinksi
Pridružen/-a: 08.05. 2008, 21:35 Prispevkov: 318 Kraj: Lucija
|
Objavljeno: 01 Feb 2012 19:51 Naslov sporočila: |
|
|
Če sem prav razumel. Te rastline, ki jih poseješ po izkopu ne dozorijo ampak služijo zelenemu gnojenju, ker naredijo precej biomase?? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 02 Feb 2012 17:15 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, to je prvoten namen. Sicer pa ajda cveti in tudi dozori, gorjušica zacveti (čebelja paša), facelija tudi. Ostale, ki jih imam tukaj v bležki napisane so tudi solata, oves, loboda (ki lahko vzkilje tudi na pomlad, kakor tudi druge zaradi konkurence), grah, fižoli. Je pa dobro shraniti čim več svojih semen, da ti ni škoda sejati, a več različnih rastlin ko seješ, manj boš porabil semen posameznih rastlin. Takšna površina pa na pomlad rabi kvečjemu nekaj cm površinske obdelave za setev, za sajanje pa ni potrebno nič, samo sadiš sadike v zemljo med organsko maso, za katero je najbolje da pokriva in trohni na zemlji, brez, da se jo vkopava. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56 Prispevkov: 504 Kraj: vrhnika
|
Objavljeno: 06 Feb 2012 13:44 Naslov sporočila: |
|
|
Belo gorjušico sem svetoval zato ker je eden najboljših biofumaginatorje (razkuževalcev).
Sice pa o talnih škodljivcih je odličen članek v E-novicah Kmetijsko gozd.
zbornice:Tehnološka navodila.
Splača se prebrati,ker so tudi ekološki nasveti. _________________ Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
grgr
Pridružen/-a: 28.03. 2010, 21:10 Prispevkov: 154 Kraj: Dolenjske toplice
|
Objavljeno: 22 Apr 2012 21:06 Naslov sporočila: Toplota za strune? |
|
|
Imam šele leto star vrt, pa so že strune v njem.
Škodo že delajo, a sile še ni. Sem pa opazil, da so strune tudi pod betonskimi ploščicami, kjer ni neke pametne hrane - je pa vsekakor relativno toplo. Ker so za zdaj zapažene le v topli gredi in plastenjaku sklepam, da jim zelo paše toplota... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 23 Apr 2012 04:24 Naslov sporočila: |
|
|
Toplota + vlaga, to je za struje raj, v katerem potrpežljivo čakajo na prve sadike. Najraje na tiste, ki so posamič posajene .
Še je čas za krompirjeve vabe. Prav pridejo tudi stari pozabljeni in napol izsušeni gomolji, saj se v zemlji lepo napnejo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
grgr
Pridružen/-a: 28.03. 2010, 21:10 Prispevkov: 154 Kraj: Dolenjske toplice
|
Objavljeno: 23 Apr 2012 07:52 Naslov sporočila: Naturalis? |
|
|
Na tale pripravek sem naletel na netu:
http://www.karsia.si/html/prodajni.php?subKategorijaId=81&vsebinaId=2507
Način delovanja: NATURALIS je biotični pripravek na osnovi Beauveria bassiana, soj ATCC 74040, formuliran v obliki oljne disperzije (OD). Pripravek Naturalis ima dva načina delovanja. Pomembnejši je prvi način - kontaktno delovanje, pri katerem žrtev entomopatogene glive umre zaradi pomanjkanja hranil in dehidracije. Pripravek je mogoče na rastline nanesti foliarno (za zatiranje ščitkarjev, pravih listnih uši, navadne pršice, čipkarke, škržatov in sadnih muh), drug način uporabe pripravka pa je talni nanos (za zatiranje strun in lešnikarja). Drugi način delovanja je tudi repelentno delovanje pri ovipoziciji samic pri sadnih muhah.
Zanima pa me, kaj vse še pobijejo tele glive? Kot je razbrati iz opisa skoraj vse živo - gotovo pa vse žuželke&pajkovce. :-o |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 07 Maj 2012 12:55 Naslov sporočila: |
|
|
betty je napisal/a: | Pozdravček vsem.
Imam težavo na vrtu. zdaj ko sem prekopavala vrt za paradižnike sem opazila vsepolno strun. Kaj lahko storim??
Zato se mi pa solata samo suši, pa sem komaj zdaj pogruntala.
Sicer sem bolj nova na tem forumu pa še ne znam vseh trikov ki tukaj krožijo.
Hvala vsem za rešitev problema.... |
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Andreja
Pridružen/-a: 07.06. 2008, 06:59 Prispevkov: 552 Kraj: Dolenjska - 450 m
|
Objavljeno: 21 Maj 2012 09:02 Naslov sporočila: |
|
|
-----
Nazadnje urejal/a Andreja 12 Jun 2013 08:53; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
živa
Pridružen/-a: 12.11. 2010, 21:35 Prispevkov: 183 Kraj: Žiri
|
Objavljeno: 23 Maj 2012 11:51 Naslov sporočila: |
|
|
Še moja izkušnja: leta nazaj sem aprila zakopala Volaton, pokrila s črno folijo in pustila 2 meseca tako. Rezultat - nič kaj dosti manj strun.
Pred Volatonom sem seveda zakopala krompirjeve polovice - polno strun.
Ena sadika solate v rastlinjaku premore 11 strun!!!
Miša Pušenjak pravi, da njeni možgani še niso ugotovili, zakaj so se tako razmnožile vsepovsod.
Sama ob prvih znakih uvele solate le-to izkopljem in jih dobim malo morje. Uničujem torej mehansko, pa se jih ne bom znebila. Uporabljam samo 2 leti star, uležan in preperel gnoj (pokrit s folijo, deževniki naredijo svoje). Ko zemljo rahljam, jih je polno. eni pravijo, da zato gnojijo z briketi (ala Biogrena...), vendar tako zemlja ne dobi humusa, samo gnojilo.
V večni boj z njimi (po 3 letih so hroščki pokalice) in nič obupavanja, krvavi boj in neusmiljeno pokončanje sovražnika je edina zmaga.
lp, Živa |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|