Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

metuljc · Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867

Nizek fižol (pri nas mu sicer vedno rečemo fižolka), se lahko sadi še globoko v avgust, če je sorta primerna, prav do konca (če je tudi lega vrta sončna). Lani mi je pozno jeseni, prav do slane, dobro supevala sorta Čudo Piemonta.
Sama sadim nizek fižol kot posamezna zrna, po 2 prsta narazen, približno.

labia

Za vse ljubitelje fižola, različnih sort je tukaj seznam z opisi in slikami:

http://www.bohnen-atlas.de/

Je pa okrog 620 sort dokumentiranih.
Sem že nekaj časa vedel za to stran, ki je podobna seznamu paradižnikov, pa vedno znova pozabil dodati link na našo stran.

lp labia

Melona

Sivčka na njej ni Wink

. Je pa tudi tukaj zebra, Graue Zebra, siva zebra.

živa

Kdo ve, kje kupiti fižol v zrnju preklar? Eko kmetije ga imajo kg krepko čez 10 evrov.

hvala za odgovor in lp, Živa

katrinca

Kupi takšnega za prehrano Wink

Sama sem iskala Nežko. Pa pošljem hčero na tržnico in ji za pol kg semenskega fižola zakasirajo 14€. Če bi ji prodali tistega za kuho, bi pa stalo 2,5€. In bistvene razlike med njima ni Wink

Ampak osel gre samo enkrat na led, midve s hčero pa tudi.... Wink

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

brbr

Za prvo silo je ta za prehrano v redu. Za "pravo" seme pa ni, ker ni pravilno odbran (z najlepših, zdravih rastlin, itd.).
V bistvu naj bi šlo za prehrano tisto seme, ki za razmnoževanje ni v redu, bodisi, da ni zdravo, ali pa nima najboljših lastnosti sorte.

Sama tudi kupujem fižol za prehrano (tiste sorte, ki jih semenarne ne prodajajo). Je pa res, da imam, odkar na ta način zbiram seme med rastjo težave s fižolovo gnilobo, kar prej, ko sem imela samo svoje ali "uradno" kupljeno seme nisem imela...

Živa, me pa zanima, kakšen fižol je to? Ali se imenuje tako določena sorta, ali je to kar en visok fižol (najbrž ne)?

živa

Brbr, o odbiranju fižola imaš prav, tako vsi pravijo, vendar je v praksi drugače:
ko se fižol zruži, se odberejo lepa zrna (vsaj pri nas so včasih na vasi vse gospodinje tako počele in dvomim, da sedaj ne).

Mislim pa na splošno, ker sivček je okoli 10 e/kg in več, eko kmetje fižola ne prodajajo pod 10 e/kg, sem pa pozimi dobila po 4 e/kg eko fižol, vendar ji ga je zmanjkalo in do jeseni ne bo nič (ga bom takrat naročila do naslednjega leta). Meni je visok fižol najokusnejši tako stročji kot v zrnju, čeprav le malo zaostaja po okusu nizek fižol v zrnju.

Katrinca, točno tako, kot praviš: kg jedilnega je cenejši kot za sajenje. Obstaja pa upravičeni dvom, če res odberejo stroke tako, kot je treba ali samo potrgajo fižol, ko je suh. Tudi iz jedilnega zraste lep fižol.

lp

AndrejP

Vceraj sem prekopal gredico, kjer sem konec aprila sadil nizek fižol. Niti enega semena ni bilo Shocked

Domnevam da ga je požrl eden od škodljivcev. Ima kdo idejo, kateri škodljivci napadajo fižol? S kakšnimi vabami preveriti, kaj se skriva pod zemljo?

lp

*pika* · Pridružen/-a: 15.12. 2011, 18:10 Prispevkov: 1312

brbr

Živa: Da smo si na jasnem: jaz nisem noben strokovnjak Embarassed

. Sem samo vrtičkarica s strašnim veseljem in malo znanja in izkušenj. Zato veliko čitam razno razne tekste in potem rastline negujem v skladu s tistim, kar se mi iz vsega skupaj zdi smiselno. Bližnjih prednikov kmetov na žalost nimam, tako te vrste "primopredaje" nisem imela.

Gotovo so kmetje včasih vedeli, kako pridobiti dobro seme in s tem ohranjati kakovost izbrane vrste rastlin.

Meni je blizu biodinamični način negovanja rastlin, ki temelji na prepričanju, da vse vpliva na vse. Pri negovanju se trudiš izkoristiti dobre vplive in se izogniti slabim. Po tej teoriji, je seme pobrano iz sredine rastline (recimo iz sredine prekle) in sredine plodu (srednja zrnja v stroku) najbolj uravnoteženo s samim samo in vsem kar vpliva nanj (sile zemlje in vesolja). Zato je naboljši nosilec kvalitete za naprej.

AndrejP: ne vem sicer, kaj je tebi požrlo fižol, lahko je bila zemlja prehladna in je zgnil. Pri meni pa je nekaj fižolov pojedlo nekaj kar je v zemlji-na sumu imam strune, ker so bii kalčki izvotljeni.

Pika: ja mogoče bi to delovalo. Bom poskusila...

orhy

Meni je pravila kmečka ženica, da ona vedno pusti nekaj prekelj nedotaknjenih in samo iz teh, kjer ni obirala za svež stročji fižol, shrani fižolovo stročje za seme.

AndrejP

Kakšne sorte visokega fižola pa ste/boste letos kaj sadili. Že pred časom sem kupil vijoličnega A cosse violette, pa berem na vrečki da je seme tretirano. Če je kdo pred dnevi gledal po TV, je bila prava panika glede tretiranih semen. Pozna kdo kakšno zgodnjo sorto visokega fižola, da ni nitast in seme ni tretirano?

živa

Brbr, bereva in poslušava enake strokovnjake, ker je vse res, kar praviš, tako uči tudi Fanči Perdih. Laughing

Še več takih, pa bo Slovenija res ekološka oaza. Very Happy

brbr

Živa, me veseli, da si se oglasila... Drugače bi se mi zdelo, da sem vsi le prizanesljivo muzate češ, "bejšte, bejšte, ja kje ste pa to pobral"...

AndrejP, kateri visok fižol za stročje kupljen v semenarni je zgoden ne vem-mogoče Maslenec R (rani). Jaz imam dve neuradni sorti visokega zgodnjega fižola za stročje in sicer sta na moji fotografiji pod št. 29 in 39. 29 sem imela že lani in je res zgoden, stroki pa so ploščati zelo široki in niso nitkasti. Št.39 pa sem kupila pri gospe Tilčki (Katrinca jo večkrat omenja) na Radvanjski tržnici. Mislim, da je ona imela tudi tega pod št 29.
Je pa hecno, zdaj ko sem se lotila primerjanja in analiziranja posameznih sort, da sta ravno ta dva fižola kalila med zadnjimi (5dni kasneje od najzgodnješega in cca 3 dni od ostalih, ki so kalili skoraj istočasno). Bomo videli, kdaj bosta nadoknadila zamujeno.

Saj res, ko sem že pri analiziranju... Ali sem se edina lotila projekta priti fižolu do dna, ali pa še kdo proučuje svoje varovance?

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Proučujem zaenkrat še ne, ker imam le par vrst, sem pa zelo vesela vseh prispevkov, ker sem iz njih marsikaj izvedela. Je že tako, da vsi vsega , kar je objavljeno, ne moremo prebrata in potem so takile kratki izvlečki zelo dobrodošli. Letošnja letina bo od sile zanimiva Smile

.

Meni je najzgodnejši stročji preklar tisti z vijoličnimi stroki. Ime mi je spet ušlo Embarassed

. Obrodi istočasno z nizkim, stroki so pa masleno krhki in popolnoma brez nitk. Če bo interes, bom letos pustila nekaj več strokov dozoreti. Ponavadi jih komaj toliko, da je za 3 domače prekle, ker vse drugo sproti pojemo.

PS: sem že našla ime Trionfo violetto - ga je napisala žižola par strani nazaj.

živa

Brbr, ničesar si ne izmišljujeva.

Za paradižnike je tudi rekla Perdihova, da moramo jemati plodove za seme iz 3. - 5. etaže (naj bi naredil 7 etaž), ne pa od spodaj.

Pri nas imamo že od septembra dalje zanimiva predavanja na temo eko na vseh področjih, začela je Miša Pušenjak, nadaljujejo ostali, Perdihova je govorila o pridelavi semen pozimi, junija pa bo o plodovkah zaključila projekt Las škofjeloškega pogorja. Vmes pove veliko zanimivega, tudi o pinciranju po 9. kolenu buč, kumaric... Čas prehitro mine.

lp, Živa

brbr

Muha: saj je mišljeno, da vsak proučuje tisti fižol, ki ga ima, pa čeprav samo enega, saj je vseeno. Važno je, da zvemo o določeni sorti kar največ. Tudi o tistih, ki jih kupimo "uradno", izvemo bore malo: da so za stročje/zrnje, visoki/nizki, rumeni/zeleni. drugega pa nič. recimo, kako raščava je rastlina, kako visoko zraste, kakšen je okus, tekstura, kako veliki so stroki/zrnje in še kaj drugega. Bolj, ko se spoznavam z njimi, bolj sem prepričana, da fižol pač ni samo fižol in se zgodba ne konča pri češnejvcu, sivčku in putrovcu... No bomo videli.
Moja prva setev-nizek posejan 1.5, visok posejan 5.5. je takorekoč vsa zunaj. Le kofetarja še ni (ga verjetno tudi ne bo), pa tudi št.34 je šele danes vidna "zanka" prvega junaka (upam, da bo vzklil, ker je zelo lep fižol, ki naj bi imel okus po kostanju). Toliko poročam samo mimogrede, ker bom kasneje ugotovitve uredila in jih podala skupaj, urejene, da ne bomo begali s strani na stran (če je prav). Itak še niso vse sorte v zemlji. Glavni posevek planiram od jutri popoldne do nedelje. Takrat pa morajo biti vsi na položajih, vključno z vsemi ostalimi plodovkami. Huh, že zdaj me boli hrbet....

Živa: Gospo Perdih poznam preko društva Ajda, katerega članica sem in kamor je prišla pred leti predstavit svoj projekt "Amarant", ki je zdaj prerastel v dobro delujočo kooperativo, ki prideluje ekološko, nekatero pa celo biodinamično pridelano semene in sadike. Odbiranje semen na ta način in sploh negovanje zemlje, rastlin in živali izhaja iz teorije, ki jo je predstavil v 30.letih prejšnjega stoletja Rudolf Steiner na pradavanjih, ki jih je organiziral za kmete. Takrat so bili postavljeni temelji Biodinamičnega načina obdelave zemlje, nege rastlin in živali in sploh ureditve kmetije, ki naj bi bila samozadosten organizem. S svojim raziskovalnim delom (predvsem na področju rastlin) je to teorijo potem preizkušala in nadgrajevala Marija Thun, katere setveni koledar pozna in uporablja vedno več ljudi. Svoja opažanja pa je strnila tudi v knjigi "Praktično vrtnarjenje", ki je zelo poučno čtivo. Svojo skripto "Pridelava zdravih vrtnin in poljščin od semena do semena s pomočjo biodinamične metode" je izdala tudi Fanči Perdih. Tudi to imam večkrat v rokah, ko ne vem ne kod, ne kam...

katrinca

Verjetno drži, da je dobro pobirati s te in te etaže..... A v praksi se ti ki prodajajo seme tega preprosto ne morejo držati. Zaradi pomanjkanja časa. Lahko pa eksperimentiramo mi, ki imamo vsak po kakšno sorto. No, jaz več med te ne sodim, ker bom sadila vsaj 30 sort.

Eno se govori in piše. Drugo je praksa. In v praksi tudi tisti, ki jih najbolj cenim, delajo takole: Fižol dozori, stroki se posušijo, se pobere in potem se za semenski fižol vzamejo najlepši primerki. Tako kot pri vsaki rastlini. Wink

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

živa

O, Brbr, potem je moje prvo mnenje pravilno: bereva in poslušava enake ljudi. Laughing

Poznam in imam to literaturo, ki jo navajaš od pokojne M. Thun.

Ja, katrinca, v praksi veliko ljudi tako odbira semenski fižol.
Sama sem letos postala ponosna lastnica 5 tisoč m2 zemlje, ki jo moram zaradi divjadi in takih na 2 nogah (beri ciganov) ograditi, naročiti oranje... Mogoče drugo leto sadim veliko fižola, ker ga doma z možem obožujeva. Slaba lastnost parcele je oddaljenost več kot uro in pol vožnje od nas na Dolenjsko. Tako da gledanje v Setveni priročnik v prihodnjih letih odpade: za vikende se bo vse delalo vse (če se bo, ja).

Bom pa znotraj te mreže naredila živo mejo po priporočilih rastlin M. Pušenjak, Moj eko vrt

stara postaja

Jaz pa neuspešno mišče laški ali turški fižol, tisti z lepim cvetjem in izrazito debelim zrnjem. Če ima kdo par semen za oddati, bi bila zelo vesela! lp
_________________
Ki te ljubim, zeleno

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli