Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

vinkoz · Objavljeno: 19 Jul 2010 07:14 Naslov sporočila: Sušenje sadja

Pozdravljeni.
Rad bi se v tej temi,ki jo odpiram dotaknil SUŠENJA SADJA. Koliko je racionalno sušenje in koliko ni, naj vsak presodi sam. Jasno je,da ko pride do presežka sadja, se pač nekaj ukrene. Tega sem se lotil že davno, naj bo to jagodičje ali pa sadje, za določene vrste pa je najbolj priporočljivo zamrzovanje.
Da se lotimo sadja,ki je v terminu najbližje: Po marelicah, breskvah
so to fige. Ni nujno, da imaš industrijsko električno ali plinsko sušilnico.
Za skromne količine zadostuje okrogli el. sušilnik , ne pozabimo pa na sonce, ki je najbolj poceni. Seveda pod mrežastimi okvirji , saj ose komaj čakajo. Problem je le dolgotrajnost tega sušenja. Okrog priprave pa to: Če hočemo preprečiti oksidacijo sadja, ga najprej potopimo v 0,2 % rastopino askorbinske kisline. Da ne pride do vdora mikroorganizmov pa je tudi žveplanje.
Pri figah se poslužujem stiskanja po sušenju in to v miniaturni preši, ki sem jo napravil kot za grozdje. Stiskanje v etažah! Zaradi koncentracije sladkorja figa karamelizira, se izloči del sladkorja na površino in se tako sama zaščiti. Sam sem imel tako suho sadje pretežno brez žveplanja do pomladnih mesecev. Za slive pa je potrebno malo intenzivnejše sušenje, drugače je potrebno razkoščičiti. Pri KAKI je zanimivo to , da vrsta TIPO, ki ni užiten preden se umedi, po sušenju postane sladek, preveč sladek pa postane KAKI, ki je oprašen - tisti ki ima v mesu temne proge. Nadalje FEIJOA je dobra le olupljena. ASIMINA, sem prav napisal, da ne bo pomote, je pa enkratna tudi iz zamrzovalnika,(Fot v rubriki o ASIMINI).Tudi jagodičje se v sušenju lepo obnaša, olupljeno sadje se pa lepše suši. Najlepše pa sadje razrezano na krhlje. TEMPERATURA. Ta naj bi se gibala različno od 50 do 75 st .c.
Hranjenje suhega sadja. Nevaren je molj, ki zalega jajčeca, pa tudi miši. Če kdo rabi nasvet, naj vpraša, saj sem dal tukaj splošen opis.
LP. Vinkoz

franc · Objavljeno: 19 Jul 2010 08:16 Naslov sporočila:

Sadje v glavnem jabolka sušim že leta in to na mreži dvignjeni nad kamin na "ranču" in ne uporabljam nobene kemije. Imam tudi mali sušilnik, toda traja predolgo. V sušilniku sem sušil banane, so zelo dobre, da sem pridobil par kil, ko sem jih vsak dan zvečil.
_________________
Narava vedno najde pot

vida · Objavljeno: 19 Jul 2010 11:43 Naslov sporočila:

hmmm, vinkoz! Tole si pa zlo na hit napisal, mogoče bi se najprej o figah pogovarjal kako se suši na soncu recimo, to me še najbolj zanima, tole s karameliziranjem, če je pri nas sploh možno. V dalmaciji sem slišala da fige namočijo v morje in se potem lepše sušijo in ostanejo dlje, ne vem točnega postopka, potem pa jih spravijo v platnene vreče z veliko lovorja, proti moljem. Wink

Drugače pa če kaj vem se sadje naj ne bi sušilo nad 42 °C, saj začne zgubljati na kvaliteti in to občutno, pol je tako kot bi ga pasterziral. Imam eno leseno bio sušilnico sam je zelo energijsko požrešna, tako da bi raje probala s soncem, v njej sem že sušila gobe, jabolka, gozdne jagode, zelišča, slive sem probala pa je predolgotrajno, mogoče bi jih morala razpolovit. V glavnem ko so se sušile gozdne jagode je cela hiša dišala, mmm. Wink

Ja pa mikroorganizmi tudi morajo bit, a le dobri, mislim da če pobiraš sadje na pravi dan ga potem posušiš in shraniš kot je treba res ne rabiš žveplanja, morda jabolčne krhlje premažeš z limoninim sokom že zato da ne porjavijo.
_________________
užitni rajski vrt

bučarka · Objavljeno: 19 Jul 2010 12:47 Naslov sporočila:

Jaz se žveplu v suhem sadju na daleč izogibam.

Že več let razmišljam o dehidratorju na sonce, vendar mi ga noben moški ne naredi...

http://www.builditsolar.com/Projects/Cooking/cooking.htm

vida · Objavljeno: 19 Jul 2010 12:57 Naslov sporočila:

Ja bučarka, tudi sama si ga ogledujem že nekaj let, pa celo knjigo sem že kupila, pa ni moškega ki bi mi to naredil Rolling Eyes

, tile moški, vsega se pa tudi ne morem sama lotit ali pač Wink

_________________
užitni rajski vrt

Optimist · Objavljeno: 19 Jul 2010 16:37 Naslov sporočila:

vida · Objavljeno: 20 Jul 2010 06:24 Naslov sporočila:

Optimist imam tole knjigo: http://www.amazon.co.uk/Solar-Food-Dryer-High-Performance-Sun-Powered/dp/0865715440/ref=sr_1_1?ie=UTF8&s=books&qid=1279601881&sr=8-1 ,
drugače pa če pogledaš povezave od bučarke tudi ogromno materiala, pa na YouTubu je tudi vsega dost http://www.youtube.com/results?search_query=Solar+food+Dehydrator&suggested_categories=22%2C28%2C26%2C27&page=1 Wink

izvedbe so zelo različne ... v glavnem vsega dost Very Happy

_________________
užitni rajski vrt

vinkoz · Objavljeno: 23 Jul 2010 23:20 Naslov sporočila:

Pozdrav.
Najprej o figah. Do sedaj sem vedno sušil poležene in to:Marogelči-
to je enorodna,plodovi so zelo podolgovati,skoraj črne barve,drobni.
Za obiranje v tehnološki zrelosti se delno že posušijo na drevesu,zato
potrebuje le dosušitev.
Flazanka:Dvorodna,prvi rod -debelejši plodovi ,minimalno ,okrog
1.7. jedilni. Drugi rod konec avgusta in v septembru,manjši plodovi
rjave barve,odlični za sušenje,teh se največ poslužujem za sušenje,
obilnejši.
Letos bodo prvič plodovi na Zamorčici-To je enorodna figa,imenovana
tudi sinonim:Čiblica,Laščica.,zeleno-rumene barve. Ta vrsta obilno in redno
rodi v avgustu in septembru,drobni plodovi,odporna na pokanje in zakisanje
odlična za sušenje,saj se delno posuši že na drevesu.To je figa,ki je zelo prisotna v ISTRI.
Ravno tako bodo letos plodovi na Miljski figi,ki je enorodna-imenovana
tudi:Plavica,Mujžanka,Ravanka.Plodovi vijola-črne barve,in rodi konec avgusta ,cel september,odporna sorta,pa tudi plodovi se lepo trgajo s peclji,najbolj cenjena v jesenskem času,saj je primerna tudi za sušenje
je najboljša črna sorta.
Črne Petrovke imenovane tudi Črnica,Bonka, se nisem posluževal za sušenje,saj se plodovi težko trgajo s peclji,posebno drugi rod.
Matalon,imenovana tudi Madoni,dvorodna, plodovi rumeno-zeleni
pa je drugi rod občutljiv na zakisanje.
Te,katere šele ukoreninjam,pa je Bela petrovka imenovana tudi
-Verdona,Škofjotka,rumeno-zelene barve,dvorodna.Prvi rod ima debele
plodove,ki je gospodarsko pomemben konec junija. V kolikor ni kaprifikacije ni drugega rodu.

Sušilna temperatura: Pri večini sadja je začetna sušilna emperatura okrog 50 st.c. in se v mnogih primeri konča pri 70.st.c.,vsebnost vlage pa pri 20%.
Glede DEHIDRATORJA za sušenje pa je že izziv,saj je tudi el.sušilnik
potraten,bom pristopil k konstrukciji ,saj je za takšne zadeve najcenejša prav sončna energija.
Stiskanje fig v preši:Imam štiri lesene kroge za prešo.Izmenjaje
fige,krog,pa spet fige do vrha preše.Naslednji dan obrnem za 180 stopinj
saj je na vrhu največja sila in minimalni teg.V figah se sprosti del sladkorja na površje in se sadje zaščiti-karamelizira.Vizuelno izgleda kot povoščeno. Fige z daljšimi peclji niso primerne za krožno obliko stiskanja
( v prodaji fige na vrvici ),temveč poležene.
LP: Vinkoz

Kosobrin · Objavljeno: 24 Jul 2010 06:53 Naslov sporočila:

Lahko bi sušil v sušilniku Suša 4 ali 6. Razlika je v predalčkih na mrežo. Ena ima 4 predale druga 6. In regulator temperature.

orhy · Objavljeno: 24 Jul 2010 12:24 Naslov sporočila:

Kako pa se obnesejo za sušenje sadja tile sušilniki, ki jih ponujajo na naslovu

http://www.lerra.si/

Jih je že kdo preizkusil?

Če je vreme primerno toplo pa je prav zagotovo najcenejši način sušenja sadja na soncu.

Ko sem bila še otrok, je moj oče na vrtu sezidal za domačo uporabo, sušilnico za sadje, ki smo jo imenovali "pajštva".
Vir energije so bila drva in kurišče je bilo od zunaj.
Bila je pokrita, da se ob dežju ni sadje zmočilo in je imela dve leseni lesi.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Orhy, pajštvo smo imeli tudi na mojem domu - na 4 lese. Pravzaprav je še v obratovanju. Brat suši češplje, drobne hruške (na našem koncu jim rečemo krhljavke), na polovičke narezana posebna sladka jabolka ter orehe. Včasih je stala na vsaki domačiji, kjer so imeli sadovnjak.

Je pa treba biti zelo pazljiv pri izgradnji in kurjenju, da je zadosti kroženja zraka in da le-ta ni prevroč.

orhy · Objavljeno: 24 Jul 2010 14:47 Naslov sporočila:

Jaz pa sem mislila, da me ne bo nihče razumel, če bom rekla "pajštva", ampak naša muha je pravi živi leksikon. Very Happy

Saj zato pa menda je

Muha, očitno je pri vas veliko več sadja, kajti v naši vasi smo imeli samo dvoji "pajštvo" in smo pamagali sušiti še ostalim, ki je niso imeli.
Mi smo sušili češplje - v celem s koščico, omedene hruške tepke, polovice, ali 1/4 hrušk zelo podobne viljamovki (mogoče je celo bila ?), jabolka zlata parmena - mogoče še kaj - za orehe pa se ne spomnim (mogoče?).
Skratka - krasna zadeva.
Mogoče bo kdo od prisotnih dobil kak navdih. Very Happy

p.s. pa še tale link mogoče: http://www.m-r.si/index.php?link=izdelki/ostalo/susilnica-za-sadje&language=sl

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Orhy, res je v mojem okolišu rastlo velikosadja. V hribih je z njivami bolj težko, sadje pa raste. In suho sadje kar dobro služi kot delni nadomestek kruha. Glede na to, da so stare sorte rodile večinoma na dve leti, je ob rodnih letinah sušilnica laufala več tednov. Sedajle sem se spomnila, teta je v njej sušila tudi češnje - bele pozne hrustavke.

Smo pa sadje posušili veliko bolj, kot je tisto, ki ga danes dobimo v trgovinah. Ker nismo nič dodajali, je za obstojnost pač morala vsa voda ven. Grizljati ga je bilo teže, za kompot se pa ni poznalo.

zuf · Objavljeno: 24 Jul 2010 17:46 Naslov sporočila:

Navidh? Evo me! Smile

Pajštva, da ne pozabim se oglašam tukaj. Se lahko izve kaj več o gradnji, vzdrežvanju, trikih, prigodah...? Smile

Kako pa je bilo s tem sadjem, če si ga namočil v vodo za kakšen dan?

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Najprej odgovor na zadnje vprašanje: če si sadje čez noč namočil, je bilo drugi dan lepo mehko in prijetno za grizljanje. Ampak mi smo ga v glavnem skuhali za kompot. Od tu izraz "češpljeva voda", če je bilo vode veliko, sadja pa malo. Pozimi smo pobrali ven sadje in je ostajala voda, poleti pa obratno Rolling Eyes

.

Glede gradnje pajštve (mimogrede, očitno se je ta izraz uporabljal od Pohorja do Posočja, vsaj internetni podatki tako kažejo) bo pa najbolje, da povprašaš tam, kjer boš kakšno videl. Na zunaj običajno izgledajo kot majhen skromen enosobni vikend, delno ali v celoti zidan, z velikimi vrati nad kuriščem na čelni strani. Sicer so pa slike tudi na internetu.

orhy · Objavljeno: 24 Jul 2010 21:59 Naslov sporočila:

vinkoz · Objavljeno: 27 Jul 2010 07:16 Naslov sporočila:

Pozdravljeni.
Zuf- Dehidrator ali pajštva.
To je velik izziv.Sem bil od nekdaj inovatorsko usmerjen,zato prvo
tehnično obdelam zadevo,. Pajštvo sem videl,ko je bila šele v gradnji,
vendar finalni- v periferiji GORICE.Kot hiška velikosti 1,5x2m,s kritino,
dimnikom,trojna vrata z tesnjenjem kot je treba.Zgoraj za lese s sadjem,
nižje kurišče z vrati,na katerih je loputa za dovajanje zraka,še nižje pa
vratca za vstavljanje žvepla,ako je potrebno žveplanje,Stvar je bila
v višino čez 2,5m,kot mala hiška.V notranjosti pa dvojni kanali. prvi sistem toplotni od kurišča,ki je objel celoten sušilni prostor (stene),šele nato je bila odprtina v dimnik.Drugi sistem ,pa je bilo odvajanje vlage,sistema se nista povezovala,sta bila strogo gradbeno ločena.Sušilni del je imel šamotne stene
in imel pet sušilnih regalov velikosti caa 80x120 cm. Si bom dal čas,šel malo na obisk ter napravil kakšen fot.Pomanjkljivost pri takem sistemu
je po moje v temperaturi.Stvar potrebuje v notranjosti termočlen ,kot
pri centralni,ki je povezan z regulacijo vleka zraka v kurišče. Tedaj je
odprta možnost uravnavanja sušilne temperature.

Dehidrator: Dva dela,spodnji kotno nastavljiv,ki se obnaša kot solarij
povezava z tunelom ki naj bi bil zgoraj in prešel v sušilno komoro,brez
ventilatorja,bolje pa z njim,zaradi sušenja.Tu pa smo spet pri napajanju
z električno energ.,v kolikor ne bi zadostoval le samostojni toplotni dvig.
Pa smo spet pri toplotni regulaciji ,če malo zakompliciramo stvar.,saj
so pri večini sadja sušilna temperatura časovno spreminja.Smo pri termometru. Električni sušilnik,kateri ima štiri pladnje, pa 700w,mi
je premajhen,predvsem pa energetsko potraten,čeprav sem lansko leto sušil z njim poleg naravnega sušenja.
Lp. Vinkoz

orhy · Objavljeno: 27 Jul 2010 10:02 Naslov sporočila:

O, hvala Vinko - zelo strokovno pristopaš k zadevi - super! gor

Jaz pa sem tukajle v Družini našla zelo zanimiv nasvet, kako pripraviti suhe češplje brez koščic.

franc · Objavljeno: 27 Jul 2010 11:14 Naslov sporočila:

Tole je pa zelo zanimiva informacija.
_________________
Narava vedno najde pot

magnolija · Objavljeno: 29 Jul 2010 15:36 Naslov sporočila:

Tole pa bo zanimiva in uporabna tema. bravo

_________________
Lp Magnolija

http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli