|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Kosobrin Moderator foruma
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 07:51 Prispevkov: 1056 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 13 Dec 2008 08:34 Naslov sporočila: Sorbus aucuparia - jerebika |
|
|
Sorbus - jerebika rod
Čaj iz jerebike recept
Marmelada iz jerebike recept
JEREBIKA
(Sorbus aucuparia L.)
družina: rožnice
domača imena: gorska smrdivka, jerebičje, jerebikovec, rebičje, rebika,
smrdlika
tuja imena: jarebika, Eberesche, Montain Ash, Sorbier des oiseleur,
Sorbo selvatico
UPORABNI DELI:
plodovi
ZDRAVILNOST:
spodbuja apetit, ureja delovanje želodca, antiskorbutik, bolezni dihal, hripavost, težavno mokrenje, ledvične kamne,
ČAS NABIRANJA:
maj, junij, september, oktober, november
UPORABA:
čaj, sok, sirup, marmelada, kompot, žele, džem, liker, |
|
Nazaj na vrh |
|
|
plod
Pridružen/-a: 12.10. 2009, 09:03 Prispevkov: 88 Kraj: Prlekija, okolica SV. Jurij ob Ščavnici
|
Objavljeno: 06 Apr 2010 16:51 Naslov sporočila: |
|
|
Zastonj sem dobil sadiko jerebike in jo tudi posadil. Ali je res, da bi naj jerebika prenašala hrušev ožig, jo ima kdo doma? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 06 Apr 2010 17:01 Naslov sporočila: |
|
|
Menda res. Vsako tako piše TUKAJ
Ampak saj ima najbrž kar vsak od nas kakšno leseno rastočo zadevščino, ki je gostitelj ali prenašalec hruševega ožiga. Pač vzamemo v zakup, da bomo sekali, če bo kriza . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marjanroz
Pridružen/-a: 29.10. 2010, 19:16 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 09 Nov 2010 21:15 Naslov sporočila: Moravska jerebika |
|
|
Ve kdo, kje bi se pri nas dalo nabaviti sadiko Moravke jerebike (Sorbus aucuparia edulis) kakor tudi druge divje rastline kot je Brek, Mokovec, Skorš, Aronija, itd.?
Na spletu je ker nekaj ponudnikov, a vse tujina.
Hvala za info. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381
|
Objavljeno: 10 Nov 2010 08:24 Naslov sporočila: j |
|
|
tega ne vem, me pa zanima zakaj bi npr. gojil mokavec ? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Mesecnik
Pridružen/-a: 07.03. 2010, 19:37 Prispevkov: 510 Kraj: Slovenj Gradec
|
Objavljeno: 10 Nov 2010 08:56 Naslov sporočila: |
|
|
Moj skorš je iz drevesnice Omorika. Mogoče najdeš tam še ostale. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 01.05. 2010, 13:56 Prispevkov: 209 Kraj: Savinjska dolina
|
Objavljeno: 10 Nov 2010 10:13 Naslov sporočila: |
|
|
Marjanroz, skorš in aronijo (črno in rdečo) lahko dobiš v vrtnariji Botanika, v Sadjarstvu Mirosan bodo pa tudi malo pozneje na voljo sadike skorša in črne aronije. Ti dve drevesnici sta v bližini Žalca v Savinjski dolini. Za ostale vrste, ki jih želiš imeti pa žal ne vem. _________________ vse kar lepo (z)raste je lepo! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
majdra
Pridružen/-a: 18.11. 2008, 18:43 Prispevkov: 480 Kraj: Dolenjska
|
Objavljeno: 10 Nov 2010 12:48 Naslov sporočila: |
|
|
Mokovec gojijo predvsem kot okrasno drevo, ponekod pa tudi zaradi plodov, iz katerih kuhajo žganje. Mokovec zrase od 12 do 15 metrov v višino in je pogosto nepravilne rasti.
Cvetovi mokovca so dvospolni, združeni pa so v bela, grozdasta socvetja, ki so prekrita s puhom. Drevo je žužkocvetka, kar pomeni, da je v cvetovih cvetni prah in pelod. Plodovi, ki nastanejo iz oplojenih cvetov so majhne rdeče ali oranžne jagode, ki so užitne. Meso teh plodov je rumeno, meso sladkastega okusa. Nabiramo jih v prvih jesenskih dneh, ko se zmehčajo. Odrežemo cele skupine plodov, s pecljev pa jihpoberemo šele pred uporabo. V hladilnik se s peclji dobro ohranijo po teden ali več. Za zimo jih posušimo ali zamrznemo.
Iz polodov mokovca je mogoče nakuhati žganje s sadnim vonjem. Lahko pa plodove namočimo v žganje in putimo vsaj 3 tedne. Iz plodov mokovca pripravljamo marmelade in želeje po enakem postopku kot iz jerebike . Pest plodov skupaj z drugim sadjem skuhajte v kompot. Za takojšnjo porabo jih pretlačimo v kašo skozi sito, da odstranimo pečke, ki jih lahko uporabimo za kompot kot dodaten okus.
Ko so bili hudi časi lakote so ljudje plodove so nabirali, jih na peči (ali v ohlajajoči se peči) posušili in suhe zmleli v moko. Kot primes krušni moki ali celo njen nadomestek so iz mokovčevemoke pekli sladkast kruh. Zato je mokovec pravzaprav v resnici dobil ime mokovec.
Opozorilo: V plodovih so pečke, za katere je bolje, da jih izpljunemo, saj v vsebujejo amigdalin, ki je v večjih količinah strupen. Amigdalin je tudi v pečkah jabolk, hrušk in drugih gojenih sorodnikov mokovca.
Viri: Matjaž Mastnak, Nedelo z dne, 23. 9. 2007
Mokovec, v Total, 21.9.2007 str.16
skleda iz jerebike avtor Stanislav Lamovšek |
|
Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381
|
Objavljeno: 10 Nov 2010 13:42 Naslov sporočila: k |
|
|
MAJDRA lep prispevek-si kdaj spekla tak kruh morda, ali kako drugače uporabila plodove.
Jaz imam 1 mokavec, ki je visok cca. 10 metrov.Sploh nisem vedel da ga imam, potem pa sem en dan sprehajal psa, prideva pod mokovec in zaslišim glasno brenčanje...pogledam gor in vidim vse belo cvetov in vse polno čebel....sem mislil, da je češnja, podobni listi in cvetovi na hitro.Potem pa sem hodil gledat kako napredujejo plodovi, nikoli pa nisem zadeve pogledal prav od blizu.Po dolgem času se spet spomnim na to drevo in grem pogledat-polno rdečih plodov, sem mislil res da so češnje....no nikoli pa nisem plodov jedel-razen poizkusil.
Bo treba malo pogledat, kaj ti plodovi vsebujejo...morda kdo ve |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marjanroz
Pridružen/-a: 29.10. 2010, 19:16 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 12 Nov 2010 19:46 Naslov sporočila: |
|
|
Elstar, Mesečnik, hvala za info- grem preverjat.
Herman, o Mokovcu pa se je Majdra dovolj razpisala in ker si ugotovil, da ga imaš posajenega, lahko kaj narediš od zgoraj opisanega.
Zakaj Mokovec- ker je redek- me nasploh zanimajo redke, divje sadne rastline- drevesa, grmovnice.
Če ima kdo tako rastlino odveč, se priporočam. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
elstar
Pridružen/-a: 01.05. 2010, 13:56 Prispevkov: 209 Kraj: Savinjska dolina
|
Objavljeno: 12 Nov 2010 20:30 Naslov sporočila: |
|
|
Marjanroz, potem še pa dodaj na listo želja šmarno hrušico, nešpljo, pa mogoče se še kdo česa spomne _________________ vse kar lepo (z)raste je lepo! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 12 Nov 2010 20:39 Naslov sporočila: |
|
|
Majdra, sedaj boš pač moral odgovoriti, če si že kdaj pekel kruh .
Vidiš, pridno te iz vrtoljubca spreminjajo v vrtnarico . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
majdra
Pridružen/-a: 18.11. 2008, 18:43 Prispevkov: 480 Kraj: Dolenjska
|
Objavljeno: 12 Nov 2010 21:08 Naslov sporočila: |
|
|
Nisem . to je pa prezahtevno zame . Dokler pogruntaš peč pa pravo konsistenco testa te mine radovednost . Ljubši mi je prasec v peči.
Za peko kruha v krušni peči vprašajte Magnolijo . Je pa kruh včasih
dišal po kruhu . Se spominjam vonja toplih žemljic .
Kar se zamenjave tiče , imam pač smotan nick. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381
|
Objavljeno: 13 Nov 2010 16:15 Naslov sporočila: j |
|
|
kar se kruha v krušni peči tiče, je treba vsako peč posebej "pogruntat", ker ga ni recepta, da boš vse peči enako kuril.Pa tudi odvisno je kakšen kruh pečeš v peči.Npr. če pečeš velike hlebce, mora biti temperatura nižja, če pečeš pa npr. francoske štruce, pa višja, če žemljice pa še malo višja, če hočeš, da bodo zunaj hrustljave, znotraj pa sočne (ne presušene).
Jaz npr. v moji peči danes fajn zakurim, naslednji dan pa očistim pepel in zakurim samo 1/2 butare, pa je ravno pravšnja temperatura za kruh, če pečem pa pico, pa fajn zakurim, da je res vroča, lahko tudi 350-400 st.C, ker pica če hočeš da je res dobra, mora biti pečena cca. 5 minut.V štedilnikih jo pečejo tudi 15 minut na max.240-250 st.C.
MOKAVEC sem šel danes gledat in je dejansko visok cca. 7 metrov in ne 10. Skupaj so 3 drevesa, 2 enaka in 1 drugačen, vsi 3. brez listja, ker je vse že padlo dol, tako da ne vem kateri je mokavec (lahko da sta tudi 2).
Po listju bi ga poznal, po lubju pa ne.Slikal sem samo list, drugič bom še deblo.
pod drevesi sta 2, ali 3 majčkeni, samo ne vem če je mokavec, ker je tudi brez listja, to bom videl šele spomladi. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
marjanroz
Pridružen/-a: 29.10. 2010, 19:16 Prispevkov: 3
|
Objavljeno: 13 Nov 2010 20:56 Naslov sporočila: |
|
|
Elstar,
Nešpljo, Aronijo, Asimino, Vinsko mošnjico (stara sorta hruške) ter navadno češpljo sem danes posadil.
Drugih sadik pa še nisem dobil.
Nabalvljam še Dren (rumeni, rdeči), Moravsko Jerebiko, Brek, Skorš, Češmin, Japonski šipek, pa tudi kaka druga sorta divjega ščipka, ..
Ja, Šmarna hrušica- te je le 25 vrst, zanimive pa bi bile Bakrena, Gola, Latasta in Jelševa Šmarna hrušica.
Mogoče še Shepherdia, Kobulasta oljčica.
Toliko zaenkrat.
Koliko od tega se bo pa dalo nabaviti, ne vem, potem pa jih čim več razmnožiti še za vas druge navdušence.
Kot sem že napisal- če kdo od navedenega že ima, se priporočam za sadiko ali semena- večina se jih da posaditi iz semen. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
originalnilist
Pridružen/-a: 05.03. 2010, 17:22 Prispevkov: 462 Kraj: postojna-okolica
|
Objavljeno: 16 Feb 2013 13:25 Naslov sporočila: |
|
|
Majdra lahko bi bil Majdrin _________________ luka |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Daniel R
Pridružen/-a: 02.11. 2012, 22:19 Prispevkov: 1010 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 02 Feb 2014 22:38 Naslov sporočila: |
|
|
Eno nahajališče mokovca je na Brodu v Ljubljani. Našel sem ga med iskanjem šmarne hrušice, samo ni bilo videti nobenih sadik, ki bi jih lahko izkopal. _________________ Iščem zanimive sadne vrste...
Flickr račun: https://www.flickr.com/photos/131456537@N04/ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|