Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Igy · Objavljeno: 21 Dec 2009 17:41 Naslov sporočila: AKUMULATORJI HRANIL

Akumulatorji hranil imajo sposobnost s svojimi globokimi koreninami črpati hranila ( minerale) iz globin in jih kopičiti v običajno nadzemnih delih rastlin.
Eden od njih je gabez.
Zanima me katera rastlina ima še to izrazito lastnost.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf · Objavljeno: 22 Dec 2009 17:00 Naslov sporočila:

Lucerna (Medicago sativa) vsebuje vse esencialne aminokisline, kalcij, magnezij, fosfor, natrij, kalij in silicij. Vsebuje tudi vitamin K, A (v obliki beta karotena, visok delež) in vitamin B. Alfalafa spada med rastline, ki vsebujejo največ klorofila.

Je splošno znana kot rastlina za gnojenje. Vsebuje namreč Triacontanol, ki je zelo pomemben, saj deluje na druge rastline kot stimulant rasti. Predvsem se uporablja pri vegetativni fazi.

Minerali (v posušeni lucerni)

* Dušik 3.75-5.5 %
* Kalij .75 - 3.5 %
* Fosfor .3 - .7%
* Kalcij 1 - 2 %
* Magnezij .30 - 1 %
* Sulfur .2 - .5 %
* Mangan 30-200 ppm
* Železo 20-250 ppm
* Bor 20-80 ppm
* Baker 5-20 ppm
* Zink 20-70 ppm

zuf · Objavljeno: 22 Dec 2009 17:00 Naslov sporočila:

Kopriva (Urtica dioica) je odličen vir dušika, organskega železa, magnezija, mangana, fosforja, kalija, kalcija, selena in cinka, eteričnih olj, amonijaka, vitamina A, C in D. Vsebuje tudi rastlinske kemične snovi beta karotene, betain, ferulično kislino, lecitin, in likopen.

Super kot gnojilo za vegetativno fazo. Najboljši so mladi vršički, uporabna pa je seveda cela rastlina.

zuf · Objavljeno: 22 Dec 2009 17:00 Naslov sporočila:

Gabez (Symphytum officinale) je odličen vir kalija (2-3x več od hlevskega gnoja), vsebuje veliko mineralov. Poleg tega vsebuje še dušik, fosfor, beljakovine, čreslovine, vitamin C in A, vitamin B12 (samo dve rastline vsebujejo vitamin B12, gabez in lucerna), kompleks B vitaminov, kalcij, železo, magnezij, žveplo, baker, cink, selenij, germanij.

Ker je odličen vir kalija je posebej primeren za gnojenje sadnih dreves, saj je kalij zelo pomemben za tvorbo plodov, prav tako je pomemben v cvetenju. Kalij je pomemben tudi za splošno odpornost rastlin na bolezni in škodljivce.

zuf · Objavljeno: 22 Dec 2009 17:01 Naslov sporočila:

Regrat (Taraxacum officinale) vsebuje folat, magnezij, fosfor in baker, čreslovine, beljakovine, vitamin A, vitamin C, vitamin E (tokoferol), vitamin K, tiamin, riboflavin, vitamin B6, kalcij, železo, kalij in mangan.

Regrat je nasplošno zelo koristna rastlina. Je super za izboljšanje kompaktnih trdih površin. Koreninski sistem pri regratu je zelo globok, kot je že omenjeno v prvem prispevku, tudi regrat iz globin zemlje črpa minerale, ki so potem tudi prisotni v zgornjih delih zemlje na voljo drugim rastlinam. Zato plevel v mojem svetu ne obstaja! Vsaka rastlina opravlja neko funkcijo.

Je zelo hitro ratoča rastlina, ko ga porežemo zelo hitro zraste nazaj. Zato nam je vedno na voljo za razne pripravke, sušenje itd. Uporabljamo lahko celo rastlino.

zuf · Objavljeno: 22 Dec 2009 17:15 Naslov sporočila:

Ena taka mešanica iz leta 2008. Gabez, kamilce, koprive, regrat, rman... Če stoji dan ali dva uporabim za foliarno preventivo. Vse kar se namaka dlje časa je gnojilo (zalivanje in foliarno). Pred uporabo se redči z vodo. Uporabljam deževnico ali izvirsko vodo.

zuf · Objavljeno: 24 Dec 2009 15:10 Naslov sporočila:

Rman (Achillea millefolium) vsebuje železo, kalcij, pepeliko (kalijev karbonat), sodo, fosfor, žveplo, nitrate. Vsebuje tudi veliko eteričnih olj.

Njegove korenine v zemljo sproščajo učinkovine, ki povečujejo vsebnost eteričnih olj v bližnjih rastlinah.

Lahko ga namakamo v vodi za gnojilo ali škropivo, kot suh ali svež dodatek v zemlji, aktivator komposta itd.

tiberian · Objavljeno: 24 Dec 2009 15:55 Naslov sporočila:

Holzer piše, da med rastline z globokimi koreninami, ki črpajo hranila iz globljih plasti tal sodi tudi črni koren (Scorzonera hispanica). Sam sem letos okoli na novo posajenih sadnih dreves posadil nizki fižol in je odlično obrodil. Mollison priporoča, da ga zmulčimo tik pred cvetenjem, da ostane dušik vezan na koreninah. Med rastline z globokimi koreninami oz. korenino zagotovo sodi tudi hren. Menda posajen okoli sadnih dreves deluje tudi preventivno proti moniliji. Vsaj tako je pisalo v knjižici ekološko vrtnarjenje, ki jo je izdala Gaia. Sicer pa Igy in zuf, super, da sta odprla te debate.

Rak · Objavljeno: 24 Dec 2009 17:08 Naslov sporočila:

Zuf, foliarna preventiva??? Bolezni? Škodljivci? Hranivo? Oskrba z mikro elementi? Daj, povej še malo..... Mr. Green

_________________
Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.

https://get.google.com/albumarchive/105542164406791269945?source=pwa

Rak · Objavljeno: 24 Dec 2009 17:17 Naslov sporočila:

Kot zanimivost, letos novembra sem posejal motovilec na gredo, kjer je bila pred tem na eni polovici zasejana solata, na drugi pa peteršilj. Ob zadnjem obisku v začetku decembara na tej gredi je bil motovilec na prvi polovici popolnoma razraščen in "za pobrati", tam kjer pa je pred tem rasel peteršilj (listavec), pa so bili lističi dolgi samo cca 1 do 2 cm. Res neverjetno, kako peteršilj izčrpa hraniva v zemlji. Bom videl, kako bo spomladi.
_________________
Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.

https://get.google.com/albumarchive/105542164406791269945?source=pwa

zuf · Objavljeno: 26 Dec 2009 19:44 Naslov sporočila:

Hren je zelo zanimiva rastlina. Sam sem ga največ uporabljal za kompost, veliki listi! Sem pa za njega slišal tudi to, da zelo dobro rahlja zemljo.

Rak, zanimivo to s peteršiljem. Ste ga veliko rezali? Za vsako rezanje pobere iz zemlje hranila, ker mora ustvariti novo rast, predvsem dušik. Ta dušik je potem primanjkoval motovilcu, dušik pa vemo je pomemben za rast listne mase.

Rak · Objavljeno: 26 Dec 2009 20:50 Naslov sporočila:

Niti ne, tako za sproti za dva. V jeseni pa sem izkopal vsega, za zimske kuhinjske potrebe, razen dveh, da vidim kako bo z njima spomladi.
Si bom pa zapomnil tvoje mnenje....
_________________
Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.

https://get.google.com/albumarchive/105542164406791269945?source=pwa

zuf · Objavljeno: 26 Dec 2009 22:50 Naslov sporočila:

Evo Rak, nekaj zate. Smile

Zgoraj so osnovni opisi najpomembnejših rastlin. Najpomembnejši od teh sta kopriva (lucerna je zelo dobra alternativa) in gabez. Sta osnovi, katerima dodajamo ostale rastline, najbolje tiste, ki so že preverjene.

Kako se ti dve rastlini uporabljata za gnojenje? Kopriva je pomembna za vegetacijo, torej rastno dobo. Gabez je pomemben za tvorbo cvetov, plodov, semen.

Torej, po potrebi v rastni dobi dognojujemo, torej s pripravkom na osnovi kopriv in/ali lucerne. To ne pomeni, da ostalih rastlin, kot so gabez, regrat in rman ne uporabimo za pripravek. Uporabimo jih, ampak v zelo malih količinah z namenom, da dopolnimo raznolikost hranil, mineralov...
Kasneje se pojavijo prvi znaki cvetenja, znak, da začnemo gnojiti s pripravkom, ki bo temeljil na gabezu. Še vedno v malih količinah uporabimo vse zgoraj naštete rastline, prevladuje pa gabez.

Veliko je različnih načinov uporabe teh rastlin. Jaz osebno sem te rastline kompostiral, jih namakal v vodi, sušil.

Namakanje v vodi
Rastline (recimo, da delamo gnojilo za rastno dobo - osnova je kopriva, dodamo nekaj rmana, kamilice, regrata, čisto malo gabeza) namočimo v vodi (dober vir, izviri, deževnica, postana voda iz pipe). Voda naj pokrije rastline. Ponavadi je razmerje rastline:voda - 1:4. Nastopi fermentacija in ko ob mešanju ali tresenju zadeva več ne tvori veliko pen in mehurčkov, je končano. Približno dva tedna. Precedimo in imamo domače rastlinsko gnojilo. To je zelo močna stvar in ga lahko nerazredčenega uporabite kot herbicid. Kako gnojilo uporabiti?
- foliarno (pršimo po listih rastlin) (preventiva proti škodljivcem, gnojenje)
Gnojilo razredčimo z vodo 1:40 in več. Ena enota gnojila na štirideset (ali več) enot vode. Najboljše je foliarno gnojiti zjutraj, pa tudi zvečer.
- zalivanje (zalivanje zemlje) (gnojenje)
Vzamemo gnojilo in ga razredčimo 1:20. To je neka normalna doza. 1:10 bi bila zelo močna doza.

To so osnovna vodila, po katerih sem tudi sam delal. Delajte po občutku in raziskujte. Za foliarno vedno razredčimo bolj, kot za zalivanje. Večja kot je enota rastlin na vodo ob namakanju bolj moramo dobljeno gnojilo razredčiti in obratno. Dlje kot stoji bolj moramo redčiti in obratno. Manj je več, v vsakem primeru. Pri redčenju in uporabi! Ne uporabljajte teh zadev vsak dan in na veliko. Nima smisla in lahko samo škoduje rastlinam.

Sušenje
Posušite rastline (ponavadi v senci na vetru), jih zdrobite v čim manjše delce/prah in dodajte v zemljo. Na približno pet litrov zemlje dodajte dve žlici posušenih rastlin in raziskujte od tu naprej. Zadeva se uporablja enako kot gnojila, večja kot je doza kopriv bolj bo substrat namenjen rastlinam, ki potrebujejo veliko dušika. Več kot bo gabeza, bolj bo substrat namenjen plodovkam itd. Tudi posušene rastline v zemlji lahko rastline skurijo, zato ne pretiravajte, manj je več. Predvsem pri rmanu! Da deluje že pri zelo majhnih količinah.

zuf · Objavljeno: 26 Dec 2009 22:59 Naslov sporočila:

Sam se teh zadev ne bom več posluževal (čeprav delujejo!), ampak bom iz mnogih rastlin (med njimi zgoraj naštete) ustvaril živ habitat. Rastline bodo s svojo rastjo vplivala na sadno drevje, grmičevje, zelenjavo. Z odmiranjem bodo v zemljo vračala hranila in poskrbela za živost zemlje. S svojo prisotnostjo bodo privabljale vse živo.

Vse zgoraj naštete rastline (rman, kopriva, lucerna, regrat, gabez) so dobri sosedi sadnemu drevju, grmičevju, zelenjavi. Gabez je npr. zelo dober sosed sadnemu drevesu. S koreninami črpa hranila in minerale, tako so na voljo drevesu. S svojo prisotnostjo poskrbi za živost, tako v zemlji kot nad njo. Ko po koncu sezone gabez odmre poskrbi za cel zalogaj hranil, ki jih je drevo izčrpalo iz zemlje preko sezone. In še mnogo več.

Rak · Objavljeno: 27 Dec 2009 08:45 Naslov sporočila:

Zuf, zelo si se potrudil, zares hvala! Takoj skopiram v svojo PC knjižico "Nasveti za vrt in sadovnjak". Na vikendu namreč nimam možnosti interneta in vpogleda na forum, čeprav prenosnik vedno nosim s seboj. Vse te nasvete namreč lahko potem izvajam le tam. gor

_________________
Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.

https://get.google.com/albumarchive/105542164406791269945?source=pwa

zuf · Objavljeno: 27 Dec 2009 17:33 Naslov sporočila:

Hvala za zahvalo. Me veseli, da bo prišlo prav. Še ena zanimiva rastlina, preslica. Upam, da lahko kdo pove kaj več o njej iz lastnih izkušenj. Pri meni raste na travniku, vendar je še nisem uporabljal.

Preslica, njivska (Equisetum arvense) vsebuje precej silicija, deloma v obliki topnih spojin v vodi, flavonoide in saponine. Nabiramo zeleni del, ki vsebuje veliko kremenčeve kisline in žvepla.

Več o njej preberite tukaj:
- http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1544

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Preslica je izredno invazivna. S koreninami se hitro razraste v vse smeri. Pri meni je pokukala na več krajih meter stran od rastišča čez asfalt na dvorišču Twisted Evil

. Nekaj let smo jo skušala omejevati na bio način, na koncu sem se morala, čeprav nerada, poslužiti herbicida (ampak selekcijsko - samo posamične preslice sem "popenzlala"). Zaenkrat spet raste samo tam, kjer ji je mesto.

Previdnost pri uvajanju.

zuf · Objavljeno: 27 Dec 2009 19:56 Naslov sporočila:

Enako velja za gabez, koprive in regrat! Kjer rastejo naravno ni problem. Veliko težav pa lahko nastopi pri uvajanju, sploh na površine, ki niso gosto zarasle z raznolikim rastlinjem.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zuf, še dopolnitev iz moje prakse:

gabez - ni preveč problematičen, če ga pridno obiramo in ne pustimo cveteti; pa še korenine lahko uporabimo za zdravilne pripravke.

koprive - se res rade razraščajo, jih pa s puljenjem (z rokavicami, seveda) učinkovito razredčimo;

regrat - neuničljiv kot preslica, je pa vsaj uporaben za solato. Ne samo spomladi, lahko celo leto, če ga le sproti režemo.

Igy · Objavljeno: 08 Jan 2010 12:35 Naslov sporočila:

zuf veliko dobrih informacij si navedel. Hvala.
Po mojih izkušnjah gabez ni noben problem pri razraščanju. Koprive se pa v bogatih tleh razrastejo in zamorijo vse drugo.
Torej spomladi začnem s temi rastlinami naseljevati travnik, kjer imam nasajena sadna drevesa.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli