 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
 Objavljeno: 30 Jul 2010 14:19 Naslov sporočila: Izguba prijatelja |
 |
|
Izguba prijatelja je boleča, še posebej takšnega, ki samo daje, v zameno pa ničesar ne zahteva. Pomagal nam je, ko smo ga najbolj potrebovali. Med vojno, gospodarsko krizo, v času brezposelnosti (1989 - 91) nam je dajal zavetje, hrano, vodo, svež zrak, senco poleti, toploto v zimskem času, napolnil naša ušesa z melodijo in oči z življenjem, ki nas obdaja.
Nekega dne pa so prišli tujci oboroženi z motornimi žagami in se pognali v gozd.
Hrup.
Drevesa padajo.
Tla se tresejo.
Prestrašene ptice poletijo v nebo.
Srne tekajo. Panično iščejo izhod.
Ježek poskuša pobegniti pred padajočim deblom. Zaman.
Veverice preskakujejo iz krošnje v krošnjo.
Žuželke padajo na tla.
Vse zaman.
Živali umirajo.
Drevesa pa padajo in padajo.
Vsa do zadnjega.
Pokol je trajal dva dni. Dva dni uničevanja ekosistema, domovanja milijona prebivalcev tega majhnega a za njene prebivalce in nas tako dragocenega koščka našega planeta. Nato pa.
Tišina.
Mrtvilo.
Jeza.
Nemoč.
Solze.
Nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Grozno kako pohlep in norost uničujejo planet – naš skupen dom. Edinega, ki ga imamo.
Leto 2000
Tipični pohorski mešani gozd...
Leto 2002
...v katerem so se proti nebu dvigovale bukev, hrast, divji kostanj, leska, navadna breza, češnja, smreka, bor…
Leto 2003
... in kjer so na obrobju gozda in v senci dreves uspevale gobe, borovnice, robide, bezeg, šipek, gozdna detelja, svečnik, praprot, …
Leto 2004
... Po masakru so ostala le še posamezna mlada poškodovana drevesa in goli štori…
Leto 2005
Iz katerih pa so kljub uničenju pričele poganjati mladike, robide so ponovno obrodile…
Leto 2007
... Toda že so prihrumeli buldožerji da »kultivirajo« pokrajino...
Leto 2008
In tako izgleda “kultivirana” pokrajina.
Toda narava se ne da kar tako. V boj pošlje armado drobnih semena pionirskih rastlin, ki osvojijo upostošeno pokrajino, se ukoreninijo in izrastejo v čudovite cvetlice. Tako zaščitijo prst pred izsušitvijo in erozijo, ponudijo žuželkam in pticam hrano in zavetje, nas pa osupnejo s svojo lepoto, trdoživostjo in voljo do življenja.
Naštejmo te pionirje, ki jih dosti premalo cenimo:
1. Pelin - Artemisia vulgaris L.
2. Razprostrta zvončica - Campanula patula L.
3. Njivski osat - Cirsium arvense L.
4. Enoletna suholetnica - Erigeron annuus L.
5. Kanadska hudoletnica - Erigeron candensis L.
6. Navadna medena detelja - Melilotus officinalis L.
7. Gozdno grabljišče - Knautia sylvatica L.
8. Navadna kozja detelja - Lembotropis nigricans L.
9. Barvita košenica - Genista tinctoria L.
10. Koprivasta zvončica - Campanula trachelium
11. Robida - Rubus ursinus
12. Vrba Iva - Salix caprea
13. Češnja - Prunus Avium ( rastla že prej v gozdu )
14. Pokopališka vrba - Salix x sepulcralis ( rastla že prej na robu gozda )
15. Graden (hrast) - Quercus petraea ( rastel že prej v gozdu )
16. Pravi kostanj - Castanea sativa Mill. ( rastel že prej v gozdu )
17. Dlakava relika - Chamaecytisus hirsutus
18. Divje korenje - Daucus corota L.
19. Hmeljna meteljka - Medicago lupulina L.
Leta 2009 jim sledijo:
20. Brezkovolistna zvončica - Campanula persicifolia
21. Navadni svinjak - Hypochoeris radicata
22. Mačja zel - Clinopodium vulgare
23. Srhki nagelj - Dianthus armeria
24. Navadni nageljček - Dianthus carthusianorum
25. Pikasta pijavčnica - Lysimachia punctata
26. Kimasta lepnica - Silene nutans
27. Črna detelja - Trifolium pratense
28. Navadna lakota - Galium mollugo
29. Njivska detelja - Trifolium arvense
30. Plotni slak - Convolvulus sepium
31. Potrošnik - Cichorium intybus
32. Topolistna kislica - Rumex obtusifolius
33. Rdeči bor, navadni bor - Pinus sylvestris L. ( rastel že prej v gozdu )
34. Navadna breza - Betula pendula Roth ( rastla že prej ob robu gozda )
35. Črna jelša - Alnus glutinosa (L.) ( rastla že prej ob robu gozda )
36. Navadna leska - Corylus avellana L.
37. Prava lakota - Galium verum L.
38. Navadna krpača - Thelypteris limbosperma ( rastla že prej v gozdu )
39. Davidova budleja, metuljnik - Buddleja davidii (čeprav okrasni grm, se je od nas "preselil" še na to poseko in začuda na tako slabi zemlji izredno dobro uspeva)
40. Navadna krhlika - Frangula alnus
41. Navadna smreka – Picea abies ( rastla že prej v gozdu )
42. Njivska preslica - Equisetum arvense
43. Kobulasta škržolica - Hieracium umbellatum
44. Dvoletni dimek – Crepis biennis
2010
45. Navadni rman - Archillea Millefolium
46. Ivanjščica - Chrysanthemum Leucanthemum
47. Navadni komarček, Janež - Foeniculum vulgare
48. Jagodnjak - Fragaria vesca
49. Črni grahor - LathyrusNiger
50. Travniški grahor - Lathyrus pratensis
51. Beli slizek - Melandrium album
op.Styrax: "beli slizek ali bela večerna lučca – sedaj uveljavljeno znanstveno poimenovanje je: Silene latifolia subsp. alba. Takson Melandrium album deluje dandanes zaradi sprememb v nomenklaturi precej arhaično, vendar pa ni napačno (je sinonim prvoomenjenemu imenu). "
52. Klasasta meta - Mentha spicata
53. Navadna črnoglavka - Solidago virgaurea
op.Styrax:"tu je prišlo do lapsusa. Rastlina na fotografiji izgleda kot črnoglavka, vendar pa je latinsko ime za navadno črnoglavko Prunella vulgaris (ne Solidago virgaurea)."
54. Navadna zlata rogoza - Solidago virgaurea
op.Styrax:"navadna zlata rozga (Solidago virgaurea subsp. virgaurea)"
55. Šentjanževka - Hypericum perforatum
56. Velika kopriva - Urtica dioica
57. Drobnocvetni lučnik - Verbascum thapsus
58. Avstrijski lučnik - Verbascum austriacum
59. Kanadska zlata rogoza - Solidago canadensis
60. Poljski glavinec - Scabiosa triandra
61. Konjska griva - Eupatorium cannabinum
62. Dobra misel - Origanum vulgare
63. Navadna krvenka - Lythrum salicaria
64. Tavžentroža - Centaurium erythraea
65. Ptičja grašica - ViciaCracca
66. Ameriska barvilnica - Phytolacca americana
67. Ozkolistni vrbovec - Epilobium angustifolium
68. Drobnocvetni vrbovec – Epilobium parviflorum
69. Navadni sporiš – Verbena officialis
70. Lepljiva kadulja - Salvia glutinosa
71. Gozdni črnilec - Melampyrum sylvaticum
72. Navadni osat – Cirsium Vulgare
73. Gozdne mačje tačke - Omalotheca sylvatica
74. Robinja - Robinia pseudoacacia
75. Ameriški jesen – Fraxinus americana
2011
76. Skrečnik plazeči - Ajuga Reptans
77. Pasja vijolica - Viola canina
78. Cipresasti mleček - Euphorbia cyparissias
79. Ozkolistni trpotec - Plantago lanceolata
80. Ripeča zlatica - Ranunculus acris
81. Plazeča zlatica - Ranunculus repens L.
82. Navadna kislica - Rumex acetosa L.
83. Navadni regrat - Taraxacum officinale L.
84. Travniška kozja brada - Tragopogon pratensis L.
85. Rumena mrtva kopriva - Lamium galeobdolon
86. Spomladanska lopatica - Ranunculus ficaria L.
op.Styrax:"poanta je enaka kot pri belem slizku – v tem primeru je za spomladansko lopatico bolj primerno botanično ime Ficaria verna (Ranunculus ficaria je zastarelo, vendar vseeno velja kot sininim). "
87. Podlesna vetrnica - Anemone nemorosa ( rastla že prej v gozdu )
88. Navadni bršljan - Hedera helix
89. Bršljanasta grenjkulica - Glechoma hederacea L
90. Gola dremota - Cruciata glabra
91. Brstična konopnica - Cardamine bulbifera
92. Drobnocveta nedotika - Impatiens parviflora
93. Gozdna smiljka - Cerastium sylvaticum
94. Ostrolistni slezenovec - Malva alcea L.
95. Bela medena detelja - Melilotus alba
96. Pisan zebrat – Galeopsis speciosa
97. Bela metlika – Chenopodium album
Leto 2012
Poseka si je že precej opomogla. Nekatere rastline so izginile, prilagodljive se še bolj uveljavile, le nekoliko novih pa se je »upalo« pognati korenine na tej bori zemlji.
98. Dvoletni svetlin - Oenothera biennis
99. Zelenkasti ščir - Amaranthus lividus
100. Beli topol - Populus alba
101. Bodeča neža – Carlina acaulis
Leto 2013
Poseka se v spodnjem delu počasi spreminja v gozdiček, kjer prevladujejo breza, bor in iva. Ta del je tudi porastel z robidovjem, ki ga je močno načela letošnja suša, vendar so sadeži kljub vsemu slastnega okusa. Tudi marmelada je odlična. Na zgornjem delu poseke so zrastle dve brunarici. Naselil se je navadni slakovec, odselila tavžentroža, ostale rastline pa še vedno vztrajajo.
102. Navadni slakovec - Fallopia convolvulus
Sprejeti moramo Zemljo kot naš dom in človeštvo kot eno veliko družino
Brez resničnega razumevanja, čutenja in popolnega dojemanja teh dveh pojmov, je vso reševanje stisk naše civilizacije, že v naprej obsojeno na propad. Najti je potrebno takšne rešitve, ki bodo nakazovale jasne in za vse sprejemljive cilje. Ti ne smejo nakazovati, kaj si trenutno želimo, temveč kaj vsi resnično dolgoročno potrebujemo. To je trajnostno socialno stabilno, humano in ekološko osveščeno globalno družbo, ki je edina sposobna rešiti nakopičene probleme človeštva in nas tako mirno in varno popeljati v 22. stoletje.
Več o mojih razmišljanih o naši skupni prihodnosti na moji spletni strani.
Hvala za obisk
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili
Nazadnje urejal/a venet 09 Feb 2014 21:32; skupaj popravljeno 116 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 30 Jul 2010 15:23 Naslov sporočila: |
|
|
Še nekako razumem, če je za podiranje drevja utemeljen razlog: potreba po lesu, pomladitev gozda, nujna potreba po drugačni uporabi zemljišča ... In da se potem to načrtovano tudi spelje. Ne pa takole, kot je tu: posek do golega, razritje in potem zapuščeno. Ali bolje rečeno: prepuščeno materi naravi. Ta pa, kot vsaka mati, nekako znova skuša poskrbeti za svoje otroke.
Zaradi narave, ki vedno najde pot, sem optimistka. Če gre ta pot na škodo človeštva, smo si krivi sami. Ne vsi, zadene pa žal vse  .
Ampak kljub temu in kljub občasnemu posmehu svoje širše okolice, češ, kaj pa lahko en sam človek vpliva, poskušam po svojih močeh ne škodovati naravi. Prenekaterikrat tudi tako, da ne kupujem dobrin, ki bi mi sicer prav prišle, nujno potrebne pa niso. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 11 Avg 2010 08:55 Naslov sporočila: |
|
|
| katrinca je napisal/a: | Hvala, da si mi na zs poslal dovoljenje.
Se pa sprašujem, kdo neki je dal dovoljenje za takšen masaker.....
 |
Kot vedno...osebni interesi...tokrat dogovor med pesniškim županom, ki je bil lastnik tega dela gozda in framskim županom. Sedaj to prodajajo kot gradbene parcele brez kanalizacije, elektrike, vode in telefona. Na srečo se še ni nihče odločil na taki strmini in slabi zemlji graditi. Ta prostor je bil idealen samo za gozd in nič drugega.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
reider
Pridružen/-a: 22.07. 2012, 18:29
Prispevkov: 122
Kraj: okolica Lenarta
|
| Objavljeno: 21 Avg 2012 19:54 Naslov sporočila: |
|
|
| Svaka ti čast VENET. Tudi podpis ni slab od spodaj.LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14
Prispevkov: 1647
Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
| Objavljeno: 21 Avg 2012 20:39 Naslov sporočila: |
|
|
Venet, si pravi ljubitelj narave in neverjeten opazovalec ter pravi znalec - poznati toliko rastlin, jih poslikati v naravnem okolju - občudovanja vredno. Masikatero od teh rastlin sem opazila, a ji razen redkih izjem - nisem vedela imena. Tule gori je pa cela učna ura .... Bravo!
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 22 Avg 2012 05:28 Naslov sporočila: |
|
|
venet  in hvala za dovršeno slikovno predstavitev.
Posebej pa mi je padlo v oči, da se je na poseki naselil metuljnik (buddleia). Dokumentiran dokaz o njeni invazivnosi! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 22 Avg 2012 15:28 Naslov sporočila: |
|
|
| reider je napisal/a: | | Svaka ti čast VENET. Tudi podpis ni slab od spodaj.LP |
Hvala za obisk. Ja, če bi vzeli vzorec iz narave in zaživeli podobneje njej, se pravi bili skromnejši po potrebah in bogatejši po življenju, bi potomcem ohranili dosti več, kot pa bomo, če bomo nadaljevali tako naprej, kot do sedaj.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 22 Avg 2012 15:36 Naslov sporočila: Hvala za spodbudne besede. |
|
|
| MARIJAV je napisal/a: | | Venet, si pravi ljubitelj narave in neverjeten opazovalec ter pravi znalec - poznati toliko rastlin, jih poslikati v naravnem okolju - občudovanja vredno. Masikatero od teh rastlin sem opazila, a ji razen redkih izjem - nisem vedela imena. Tule gori je pa cela učna ura .... Bravo! |
Na srečo je ta poseka kar čez cesto, tako da sem lahko spremembe spremljav dnevno. In Narava se ne da kar tako uničiti. Zato se kljub vsemu ropanju in uničevanju ne bojim za njo. Bojim pa se za nas, saj smo ustvarili svoj svet, ki pa je naravi tuj in zato se s vsakim korakom, ko se od nje oddaljujemo, podajamo v večji rizik kako dolgoročno preživeti. Narava je ustvarila svet ravnotežja, mi pa svet jemanja in nič dajanja. In to ne bo šlo. Ne na tem planetu-biološkem planetu.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 22 Avg 2012 15:45 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | venet in hvala za dovršeno slikovno predstavitev.
Posebej pa mi je padlo v oči, da se je na poseki naselil metuljnik (buddleia). Dokumentiran dokaz o njeni invazivnosi! |
Hvala za obisk. Trudim se po svojih močeh ne samo da sam spoznam okolje v katerem živim ampak ga želim predstaviti tudi drugim. Ja, invazijskih rastlin in tudi živali je vedno več. Pač posledica našega sodobnega načina življenja. Pri nas na tajerskem se je zelo razširila indijska Nedotika. Skoraj ni več potoka, ki ga ta rastlina ne bi "okupirala". Sicer je po zakonu potrebno to rastlino zatirati, toda noben lastnik zemljišča na katrem se je razbohotila ne natredi ničesar. Enako je z Kanadsko rogozo. Najbolj se širi ob cestah in železnici. In če občina ali država kateri so odgovorni za njihovo vzdrževanje ničesar ne stori, kako potem pričakovati, da bo posameznik kaj storil. Sistem ne deluje, te rastline pa to izkoriščajo. 24 ur na dan, 365 dni na leto. Ja, Narava je bolj delovna in organizirana kot mi.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
magnolija
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:13
Prispevkov: 859
Kraj: Posavje
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 23 Avg 2012 12:16 Naslov sporočila: |
|
|
| katrinca je napisal/a: | | Venet, kako je pa s tvojo pravljico BELA JATA ? Sama sem še zmeraj fascinirana.... A si stopil kakšen korak naprej? |
Hvala na zanimanju kako kaj z zgodbo. Žal zgodba stoji. Enostavno ne zmorem vsega udejanjiti, kar ustvarim. Trenutno posvečam svoj čas pisanju o Ekohumanizmu, novem svetovnem družbenem redu, alternativi na današnji tako imenovani cassino kapitalizem, ki požira države, ljudi in planet. Če se kot človeštvo ne bomo porihtali kot je treba, potem bomo še zelo dolgo potrebovali ogromno pogumnih dihurčkov (borcev za pravice živali) kot je Ziggy, ki bodo reševali klavne živali iz teh industrijskih taborišč.
Sam sem že pred desetletji sklenil mir z živalmi in tega nisem in ne bom nikoli obžaloval.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 23 Avg 2012 12:35 Naslov sporočila: |
|
|
| magnolija je napisal/a: | Dobra predstavitev in poimenovanje rastlin.
Narava je vredna borbe za njeno ohranitev. |
Hvala za obisk na moji strani. Ja, za naravo se je vredno boriti. Živimo v takšnem izobilju življenja, da to ne znamo ceniti. V eni sami kapljici vode ga je več kot v vsem našem sončnem sistemu in verjetno še dalje, skupaj . Živimo v raju, pa se tega ne zavedamo. Če bi se, bi se do narave obnašali dosti bolj spoštljivo in odgovorno. Vsak, ki se bori za naravo, je vsega spoštovanja vreden. Vsi ti so pionirji ustvarjanja boljšega sveta in potomci jim bodo hvaležni za ves njihov trud, ki ga sedaj vlagajo v ohranjanje narave.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
reider
Pridružen/-a: 22.07. 2012, 18:29
Prispevkov: 122
Kraj: okolica Lenarta
|
| Objavljeno: 23 Avg 2012 21:18 Naslov sporočila: |
|
|
| venet je napisal/a: | | katrinca je napisal/a: | | Venet, kako je pa s tvojo pravljico BELA JATA ? Sama sem še zmeraj fascinirana.... A si stopil kakšen korak naprej? |
Hvala na zanimanju kako kaj z zgodbo. Žal zgodba stoji. Enostavno ne zmorem vsega udejanjiti, kar ustvarim. Trenutno posvečam svoj čas pisanju o Ekohumanizmu, novem svetovnem družbenem redu, alternativi na današnji tako imenovani cassino kapitalizem, ki požira države, ljudi in planet. Če se kot človeštvo ne bomo porihtali kot je treba, potem bomo še zelo dolgo potrebovali ogromno pogumnih dihurčkov (borcev za pravice živali) kot je Ziggy, ki bodo reševali klavne živali iz teh industrijskih taborišč.
Sam sem že pred desetletji sklenil mir z živalmi in tega nisem in ne bom nikoli obžaloval. |
Lepo. No v to sem nekako prestopil tudi jaz, a ne z tako daugim stasom kot ti. Po preboletju raka sem začel gledati na svet v šisto drugačni luči. Včlanil sem se tudi v društvo. Hotel sem se spremeniti, imel sem občutek, da sem z ozdravitvijo dobil še eno novo priložnost, da kaj spremenim-vsaj pri sebi.Moj odnos do narave-živali. Druge je težko spreminjati.Prvo moraš začeti pri sebi.
Se opravičujem za offtopic 
Kar se tiče ohranjanja narave bo človeštvo(kljub temu , da je že sedaj zelo pozno)rabilo še nekaj stoletij, preden se bo dvignil na višjo razvojno stopnjo, kot je sedaj. Ogromno je uničevalcev in zelo malo braniteljev narave. Lep primer je VENETOV prispevek tukajle, o onem buldožiranju terena, ki je sedaj zapuščen. Največkrat morajo branitelji kloniti pod par 1000 x premočnim sovražnikom-KAPITALOM.
A žal nas velikokrat premamijo materijalne dobrine, radovednost po nečim nedoživetem itd in postanemo souničevalci narave.
VSAK GREH JE SLADEK IN LEP, KAJTI V NASPROTNEM IZGLEDU NIHČE NE BI GREŠIL-tak je moje prepričanje.Tudi biblija trdi- sadovi drevesa dobrega in hudega so bili najlepši in najslajši 
Najbolj bolano se mi pa zdijo zdajšnje najnovejše modne muhe pohabljanja dreves in grmov. En tip se je spomnil na polovici višine odrezal drevo, da ne raste previsoko, a sedaj to delajo vsi, ker sosed tudi ima. To je blesavo. Nek človek je imel tukaj prelepo brezo. Eno in edino v tej okolici. A ji je odrezal vrh in vse konce vej. Sedaj umira kot na smrt ranjen vojak ali povožena divjad. Komaj sedaj se sprašuje, da je morda le naredil napako. Na koncu pa pripomni- Klinc pa jo bom podrl. Kaj boš pa imel na dvorišču potem? ga vprašam-A odgovora ni bilo
"indijska Nedotika!"
Kaj pa je to?? A je kakšna slika. Baje raste ob potoku. Potem sem zagotovo jaz njen lastnik  Lep pozdrav! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 24 Avg 2012 04:39 Naslov sporočila: |
|
|
| reider, fotografija in opis NEDOTIKE. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45
Prispevkov: 1867
|
| Objavljeno: 24 Avg 2012 06:52 Naslov sporočila: |
|
|
No, indijska nedotika ni, misliš najbrž Imaptiens glandulifera, žlezavo nedotiko. Od kod ti ime indijska? Ni dobro, da se preveč neustreznih imen uporablja, prihaja do hudih zmešnjav in nerazumevanja.
Drugače pa, res lepa predstavitev, je pa nekja napak pri določanju in uporabi imen. Smem ob priliki poslati popravke, ker je škoda, da bi tak zapis imel napake. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
venet
Pridružen/-a: 20.07. 2010, 08:27
Prispevkov: 141
Kraj: Fram
|
| Objavljeno: 24 Avg 2012 06:58 Naslov sporočila: |
|
|
| metuljc je napisal/a: | No, indijska nedotika ni, misliš najbrž Imaptiens glandulifera, žlezavo nedotiko. Od kod ti ime indijska? Ni dobro, da se preveč neustreznih imen uporablja, prihaja do hudih zmešnjav in nerazumevanja.
Drugače pa, res lepa predstavitev, je pa nekja napak pri določanju in uporabi imen. Smem ob priliki poslati popravke, ker je škoda, da bi tak zapis imel napake. |
Če sem z imenom kakšne rastline kje pogrešil, bom z veseljem popravil.
_________________
Potomci nas ne bodo cenili po tem kar smo ustvarili, temveč po tem kar bomo ohranili |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
reider
Pridružen/-a: 22.07. 2012, 18:29
Prispevkov: 122
Kraj: okolica Lenarta
|
| Objavljeno: 24 Avg 2012 22:17 Naslov sporočila: |
|
|
Hm malce ste me prestrašili z to Nedotiko. lahko pa vam povem, da je pri meni ni niti enega primerka le te.  Niti videl je še nisem nikjer. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
