 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 31 Jan 2008 09:15 Naslov sporočila: *Koledar del - februar |
 |
|
Februar se topli dnevi menjujejo z mrzlimi, zato moramo redno spremljati vremensko napoved in svoje delo prilagoditi vremenu.
ZALIVAJMO
Preverjamo, če imajo rastline dovolj vlage in upoštevajmo to, da bolj kot je hladno, manj zalivanja je potrebno. Lahko si pomagamo z merilcem vlažnosti. Ko zalivamo mora voda odteči in ne sme zastajati v loncih, saj bi povzročila gnitje korenin. Takoj po zalivanju lahko tudi razrahljamo zgornji sloj zemlje, da bo bolj zračna.
Redno zalivamo sobne rastline, setvene zaboje in čebulnice,ki jih silimo, zmerno posodovke, ki prezimujejo v hladnem prostoru, skoraj nič kaktuse in sočnice.
Zalivamo tudi posodovke, ki prezimujejo zunaj, predvsem zimzelene rastline (pušpan, rododendron ali iglavci), posodovke, ki stojijo pod streho in zimzelene grmovnice na gredah. Zimzelene grmovnice namreč ob sončnem vremenu izgubljajo vlago skozi liste, korenine pa iz zamrznjenih tal ne morejo dobiti vlage, zato se rastline lahko izsušijo. Če je koreninska gruda zamrznjena, zalivajmo z mlačno vodo. Zalivajmo takrat ko zunaj ni mraza, tako da voda zlahka prodre do korenin. Pazimo, da ne zalivamo po listih.
Manj zalivanja bo potrebno če so tla prekrita z zastirko, smrekovim vejicami in slamo.
ROSIMO
Zaradi suhega zraka se rastlinam ki rastejo v stanovanjih rade posušijo konice. List odrežemo tam kjer prehaja v zelenilo. Odrežemo samo suh del. Zagotovimo več zračne vlage. Da bi ohranjali vlažnost v prostoru rosimo rastline in prostor, med rastline postavimo posode z vlago, da bo z izhlapevanjem vlažila zrak. Ne rosimo rastlin, ki imajo dlakave liste, saj voda z njih ne more odteči. Ne vlažimo tudi prostorov kjer prezimujejo kaktusi in sočnice.
ZRAČIMO
Zračimo vse prostore, kjer se nahajajo rastline. Zračimo tako, da za kratek čas odpremo okna in vrata na široko. Tako se prostori in rastline ne bodo preveč ohladili.
S tem preprečimo:
-da bi zaradi pretoplega in premalo osvetljenega prostora rastline pričele nenormalno odganjati ali pričele odmetavati listje.
-da bi se v suhem ozračju listi rastlin pričeli zvijat in rjavet ali bi jim popki in cvetovi pričeli odpadat
-da v kleteh čebulnice in gomolji, ki jih prezimujejo zaradi prevelike vlage ne bi pričeli gniti.
ZAGOTOVIMO DOVOLJ SVETLOBE
Rastline morajo imeti dovolj svetlobe. Manjkajočo svetlobo lahko nadomestimo s posebnimi svetili za rastline. Če imamo neogrevan rastlinjak, odstranimo sneg z strehe.
ZAGOTOVIMO PRIMERNE TEMPERATURE
Normalna sobna temperatura, za lončnice, ki cvetijo pozimi in tropske rastline, ter rastline v setvenih posodah, nekoliko hladneje za tiste, ki cvetijo spomladi . Posodovke, ki prezimijo v hiši naj bodo na hladnem in svetlem prostoru.
Pod lonce, ki stojijo na hladnih keramičnih ploščicah ali na talno ogrevanih tleh, postavimo podstavke iz plute ali stiropora.
GNOJIMO
-previdno pričnemo gnojiti sobne rastline
-če na vrtu ni snega in je vreme milo, lahko premečemo ali presejemo kompost in ga razporedimo po gredah 3cm na debelo.
-zdaj je najprimernejši čas da posipamo apnenec pod tiste grmovnice, ki ga imajo rade
SELIMO RASTLINE
-ko posodovke v zimskem bivališču pričnejo poganjati jih postavimo na nekoliko svetlejše in bolj toplo mesto, ker bi v mračnem okolju zrasli dolgi, tanki poganki. Če se to zgodi, je najbolje, da jih porežemo.
-odcvetele čebulnice, ki smo jih silili ali tiste, ki smo jih kupili cvetoče,potem ko odcvetijo najprej postavimo v hladen prostor, še vedno zalivamo in jih konec februarja preselimo na vrt. Lahko jih posadimo z lonci vred(da bodo drugo leto spet krasila naša stanovanja, je pa bolje, da kupimo nove, kajti siljenje čebulice izčrpa, listi ne naredijo dovolj hrane,rastlina ne cveti, ali pa cveti slabo)ali pa jih posadimo neposredno v zemljo.
ČISTIMO RASTLINE IN VRT
Ob sončnih dneh čistimo vrt.
-porežemo suhe dele trajnic, odstranimo lanske enoletnice. Dela pa ne opravljajmo preveč temeljito, če se le da zaščitimo rastline z plastjo komposta ali listja.
-odstranjujemo plevele. Plevela bo manj, če bodo grede gosto nasajene, prazna mesta pa prekrita z zastirko iz listja ali slame.
-skrajni čas, da odstranimo debele plasti listja pod drevesi in grmovnicami, da bodo zvončki lažje rasli.
-prezračujemo trato
Takoj ko zemlja odmrzne pričnemo z uničevanjem plevela.
RAZMNOŽUMO
SEJEMO
-enoletnice, ki potrebujejo daljše obdobje. Npr. pelargonije in petunije. Lahko tudi zajčke, angelske trobe. Moramo pa se zavedati, da prezgodnja setev lahko povzroči rastline z daljšimi stebli.
-trajnice-jegliči
Svežo zemljo nasujemo v setvene zaboje in enakomerno potrosimo sveže seme. Razen semen, ki kalijo na svetlobi, vse druge prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Pomagamo si lahko s cedilko. Vse skupaj potlačimo, zalijemo(pomagamo si s pršilnikom, ker bi premočen curek odplaknil semena) in posodice postavimo na svetel in topel prostor. Najbolje je, da setvene posode postavimo na police nad radiatorjem. Če te možnosti nimamo, si lahko pomagamo z grelnimi blazinami.
Trda,suha semena kalijo bolje, če jih prej namočite v mlačno vodno kopel. Ko semena vzklijejo jih postavimo na svetlo, vendar ne pretoplo mesto.
Če imamo starejša semena preverimo njihovo kaljivost tako, da nekaj semen potrosimo na vlažno papirnato brisačo, pivnik, časopisni papir in opazujemo koliko semen bo vzklilo.
-pripravimo se na spomladansko sejanje, pospravimo prostor, očistimo posode
DELIMO
-trajnice,ko zemlja odmrzne lahko pričnemo z delitvijo trajnic
POTIKAMO
-lesnati potaknjenci
Poiščimo za prst debele mlade veje in jih razrežimo na 20-30cm dolžine. Na vrhu vejico odrežemo poševno tik nad očesom(listni nastavek), na spodnji strani pa tik pod njim ravno. Do konca zime jih hranimo v hladni kleti v zabojih z vlažnim peskom(ne smejo se izsušiti, zato vlažimo z vodo s pomočjo pršilnika) ali pa jih povežemo in shranimo na senčnem prostoru na vrtu v humozni zemlji. Takoj ko tla ne bodo več zamrznjena jih potaknemo v razrahljano zemljo ali v lončke do treh četrtin globoko z brsti obrnjenimi navzgor. Pomladi bodo pognale korenine in poganjki. Jeseni ukoreninjene grmovnice presadimo na dokončno rastišče.
-koreninski potaknjenci
Drevesa:pajesen, octovec, aralija,trajnice:dežen, mak,jesenska vetrnica, bodoglavec, bambus
Vsaj 5cm debele, zdrave dele korenin z ostrim nožem razrežemo na 5-8cm dolge kose in jih položimo vodoravno(tanjše korenine) ali navpično v zemljo, tako da tanjše koreninice gledajo navzdol. Zmerno vlažimo, da korenine ne bi zgnile ali se posušile. Posode postavimo na zaščiteno mesto na vrtu, v toplo gredo ali pa v hladen prostor v hiši. Spomladi se pojavi prvo listje.
PRESAJAMO IN SADIMO
-presajanje sobnih rastlin
-presajanje posodovk, ki prezimujejo v hiši
-če so že dovolj velike presadimo rastline, ki smo jih vzgojili iz semen: enoletnice in trajnice(Campanula –zvončnica, Gaillardia-kokarda,Delphinum-ostrožnik, Helenium-helenij, Geranium-krvomočnica)
-ob dneh ko ne zmrzuje lahko presadimo zvončke in druge čebulnice. Previdno izkopljemo goste šope, jih razdelimo in posadimo na novo rastišče.
-zdaj lahko presajamo in sadimo drevesa in grmovnice. Zamrznjeno koreninsko balo izkopljemo, zalijemo z vodo, čez noč bo bala zmrznila in takšno naslednji dan posadimo na nov kraj.
-lahko še sadimo tulipane
OPAZUJMO RASTLINE:
Da bi pravočasno ugotovili:
-če so rastline napadli škodljivci (pršice, kaparji, volnate uši)
ki se razvijajo v toplem in suhem prostoru. Prezračujemo in rosimo,rastline ločimo od zdravih, ročno odstranjujemo, si pomagamo z primernimi preparati, lahko jih pripravimo kopel z primernim preparatom(rastlini okopamo krošnjo. Da se zemlja ne bi vsula iz lončka zaščitimo s folijo). Običajno se jih znebimo ko rastline postavimo na prosto.
-če se je pojavila plesen
Pogosto se pojavi tam, ko puščamo v loncih odcvetelo cvetje in listje ali če ga trgamo(odrežimo!)
Plesen se tudi rada pojavi na grmovnicah, ko so veje poškodovane ali polomljene. Zato takšne veje odstranimo.
-če se je pojavilo gnitje gomoljev in čebulnic
ki jih shranjujemo v kleti, ker so vlažne in je prevlažen prostor. Izločimo poškodovane in tiste, ki so pričele gniti, ter jih zavržemo. Klet pa redno zračimo.
-če je rastline mraz dvignil iz zemlje
Tiste rastline, ki smo jih sadili šele lansko leto, se mogoče še niso popolnoma vrasle, led v tleh pa je lahko povzročil, da so se dvignile iz zemlje. Potisnemo jih nazaj v zemljo in dosujemo zemljo.
-če so rastline pričele odmetavati listje:
Ta problem se pojavi če je v prostoru premalo svetlobe, preveč suho ozračje in če premalo zalivamo. Posledica je, da so rastline manj lepe na pogled in potrebujejo veliko časa in energije, da se spet lepo obrastejo. Odpadlo listje pa je lahko tudi dobra podlaga za razvoj bolezni in škodljivcev.
Zato zračimo in odstranjujemo odpadlo listje in rastlinam po možnosti omogočimo čim več svetlobe.
-če se je pojavila pretegnjena rast:
Pojavi se v pretoplih prostorih s premalo svetlobe. Zalivamo več, zato je vlage dovolj, in ker je dovolj tudi toplote rastline pričnejo rasti. Ker pa je svetlobe premalo je rast pretegnjena(nežni svetli novi poganjki, prevelik razmik med koleni). Odstranjujemo sneg z steklene strehe, zračimo in senčimo, če po rastlinah sije premočno sonce skozi steklo..
OBREZUJMO
-notranje rastline
dovoljeni so manjši rezi notranjih rastlin, ki so potrebni, da rastline obdržijo obliko, z večjimi posegi pa počakajmo do marca, ker se rane takrat hitreje celijo
-grmovnice in drevesa
Takoj ko mine hujša zmrzal. Če pozabimo na obrezovanje bodo cvetovi iz leta v leto šibkejši. Zdaj so veje dreves in grmov dreves gole in se najbolj vidi, kaj bi bilo potrebno odrezati. Obvezno moramo odrezati poškodovane in polomljene veje, velike reze oz. rane na vejah pa moramo obvezno premazati s cepilno smolo, da bi preprečili okužbo rastlin z boleznimi ali glivicami. Pri obrezovanju se vedno poskusimo držati naravne oblike rastline. Obrežemo tudi vse poganjke, ki rastejo pod cepljenim mestom, da bi ohranili žlahtnost rastline. Vedeti moramo kdaj grmovnice cvetijo in na kakšnem lesu. Tistim ki cvetijo spomladi(forzicija, španski bezeg, prezimni jasmin, glicinija, nagnoj, volčini, okrasne češnje, japonska kutina), odrežemo samo poškodovane veje, obrežemo pa jih po cvetenju. Tiste ki cvetijo poleti (španski bezeg,perovskija,hibiskus, pozno cvetoče srobote(temeljito), sreboti,ki cvetijo dvakrat(do prvega zdravega brsta), listopaden češmin, jasminova troba, hibiskus, ognjeni trn…..
-konec meseca pričnemo z obrezovanjem vrtnic, ker bi se sicer popki preveč razvili, rastlina pa porabi preveč energije in bistveno kasneje cveti.
-zdaj je čas za obrezovanje drenov(Cornus), saj je le lubje na mladih poganjkih živahnih barv, s starostjo pa postanejo veje razpokane in hrapave, obarvanost izgine. Vsako leto odstranimo nekaj najstarejših vej tik nad tlemi.
-krepko skrajšamo stare, previsoke in preširoke veje listopadne žive meje(bukev, gaber). Ker je to zimska rez ko rastline še mirujejo je lahko temeljitejša, primerna za znižanje in zožitev.
ZAŠČITIMO RASTLINE PRED MRAZOM
-posodovke
posodovke,ki prezimujejo na prostem niso tako prezimno trdne kot tiste, ki rastejo na vrtu. Zavite morajo biti v ovoje iz kokosovih vlaken, rogoznice ali vozličaste folije, napolnjene s slamo. Če imajo občutljivo krošnjo (npr. palme, trave), zaščitimo tudi to.
-občutljive čebulnice(npr.tulipan)
zaščitimo pred mrazom, zimskim soncem in snegom tako, da jih prekrijemo s smrekovimi vejicami. Tako ustavimo rast rastlin zaradi občasne toplote in preprečimo, da bi ob mrazu propadle.
-trajnice- naj bodo zaščitene tako, da jih prekrijemo z smrekovimi vejami, slamo,zastirko…. Čeprav je lahko že toplo, rastlin na vrtu še ne očistimo popolnoma in ne odstranjujemo zaščit. Tiste, ki so zaradi tople pozne jeseni preveč odgnale, dodatno zaščitimo.
ZAŠČITIMO OBČUTLJIVE RASTLINE PRED MOKROTO
-alpske rastline na skalnjaku zaščitimo pred mokroto. Odstranimo gnile dele in območje rastlin pokrijemo z prodom, da se listje ne dotika tal. Z mrazom običajno nimajo težav. Ena rešitev:ob rastline postavimo opeke, nanje pa postavimo kose stekla. Tako bodo rastline zaščitene pred vlago, bo pa omogočen dostop zraka in svetlobe.
ODSTRANJUJMO SNEG
Če je veliko snega in če je ta težak nujno le-tega odstranimo z drevja in grmovja, da jih ne bi polomil. Sneg samo stresamo z vej ali uporabimo sirkovo metlo. Ko sneg enkrat zmrzne naredimo z otresanjem več škode kot koristi. Otresajmo raje takrat ko se bo otoplilo in sneg nekoliko stalil. Lahko si pomagamo z vodo, vendar ne pozno popoldan, ker bi ponoči ponovno zmrznilo, temveč to storimo dopoldan.
-preveč snega na travi povzroča glivične bolezni trave in zbitost tal, zato ob čiščenju snega ne mečimo na travo velikih kupov.
Moramo pa se zavedati, da je sneg odličen izolator, ki preprečuje, da bi zmrzal prodrla globoko v tla in so z snežno odejo grmovnice in trajnice dodatno zaščitene.
ZAGOTOVIMO, DA RIBNIK NE POMRZNE DO TAL
Če je ribnik dovolj globok zaledenitev gladine ne bo škodila ne živalim in ne rastlinam. Ribnik mora biti globok najmanj 80cm. Če pa je ribnik bolj plitev je iz njega treba rastline in živali preseliti. Če tega nismo storili moramo vso zimo paziti, da voda ne bo čisto zamrznila.
Pomagamo si lahko:
-z grelci(plavajoči z vklopno uro), ki bo vso zimo ohranjal zadovoljivo temperaturo.
-na zaledenelo površino postavimo posodo z vročo vodo.
-z posajenim rogozom ali pa v vodo potopimo šop slame ali rogoza. Skozi njegove cevčice bo zrak prodiral pod led, po cevčicah pa bodo uhajali plini, ustvarjeni v vodi.
-na ribnik lahko postavimo plošče iz stiropora ali bale slame.
-tako,da skozi led na površini prebijemo luknjo, načrpamo nekaj vode, luknjo pokrijemo. Zračna ploskev, ki bo nastala med ledenim pokrovom in vodno gladino, bo preprečila, da bi voda v jezeru čisto zmrznila. Ta postopek je potrebno ponavljati, če se menjujejo obdobja hudega mraza in otoplitve.
-da vodo ohranjamo v gibanju(proti zmrzali odporna črpalka s fontano), ki bo preprečila zamrznitev površine. Črpalka mora biti dovolj močna, drugače bo fontana zamrznila.
SKRBIMO ZA ŽIVALI
Da bi ptice ostale v naši bližini jih moramo hraniti. Seme buč, sončnic, drobtine keksov, zdrobljeni orehi, kruhove drobtine, listi solate, jabolka. ,lojne pogače. Če ni snega in ne zmrzuje jim privoščimo tudi vodo.. Ne ponujajmo pa jim slanih arašidov in čipsa, oreške pa le, če so sveži. Ne kupujmo starih semen, ker se v njih pogosto razvije plesen, ki je za ptiče strupena.
-dnevno preglejmo in napolnimo ptičje krmilnice, očistimo tla pod krmilnico, da bo višina nedosegljiva za mačke. Ptičje hišice očistimo vlažnih in plesnivih ostankov hrane.
-Na vrt privabimo ptice tudi tako, da imamo posajene grme z gosto krošnjo, kjer najdejo prostor za svoja gnezda. Posadimo tisto grmovje, ki jeseni razvijejo plodove(češmin)i trajnice(kobulnice, homulice, luki, maki,cimicifuge), Razen petja nam bo prav prišla njihova pomoč pri zatiranju škodljivcev.
-napravimo ptičje valilnice, če pa jih imamo jih očistimo in popravimo
Poskrbimo pa tudi za druge živali. Domačemu psu omogočimo pred vetrom varno zavetje, z zimskim ležiščem, vsaj dvakrat na dan zamenjajmo vodo.
IN ŠE
-če je januar dovolj topel pograbimo listje, da ne bi počeli tega takrat ko zvončki in narcise že odganjajo.
--zdaj lahko osvežimo vrhnjo plast lubja na vrtnih poteh(3-4cm na debelo), ali osvežimo prodnate poti
-če temperature niso prenizke lahko zaščitimo lesene vrtne elemente: ograje, pergole, palisade, korita. Uporabimo tista sredstva, ki ne škodijo okolju, saj rastline umrejo, če jih posadimo v korita, ki so zaščitena z barvo ki vsebuje strupene snovi.
-redčimo žive meje
-če še nismo uspeli lahko sedaj očistimo posode v milnici ali vodi s kisom, ki odstrani usedline vodnega kamna
-popravila vrtnega orodja,letni servis strojev, npr.kosilnice, popravila ograje, preglejmo orodje, nabrusimo, po potrebi nabavimo novo
-v dneh ko ne zmrzuje se lahko lotimo gradnja stopnic, tlakovanje, postavitev skalnjaka, izkop jame za ribnik, namestitev robnikov, nasutje ali popravilo vrtnih poti
-načrtujmo, oglejmo si vrtne centre, nabavljajmo semena, berimo knjige in listajmo revije, razmišljajmo kaj nam je uspelo in kaj moramo popraviti.
-odstranimo nevarne ledene sveče ob vhodu in glavnih poteh
-ob strupenem mrazu ne stopajmo po travi in ne obrezujmo, kajti takrat so vsi deli rastlin zelo lomljivi.
-če moramo zaradi nakupa ali selitve seliti rastline, rastline za pot zaščtimo. Pomagamo si s kartonskimi škatlami, folijo, slamo, lubjem, smrekovimi vejicami
-poskrbimo za zalivalne cevi in vedra, da bi preprečili poškodbe naj bodo vodna korita in sodi brez vode
-analizirajmo tla. Samo tako bomo vedeli kakšna je naša zemlja in kaj potrebuje. Najbolje je, da vzorce zemlje odnesemo v kmetijske zavode. Sami pa lahko opravimo preizkus kislosti zemlje z lakmusovim papirjem, napravimo pa lahko tudi preizkus v katerem bomo ugotovili ali je naša zemlja peščena, humozna ali ilovnata tako, da v kozarec nasipamo prst in nalijemo vodo.
-pred hudim mrazom moramo zaščititi tudi vrtno okrasje in glinene posode. Prenesemo jih na varno ali zaščitimo na kraju samem.
Kako bodo glinene posode preživele mraz je odvisno od debeline stene posode in od višine temperature pri kateri se je glina žgala. Počijo lahko tudi visoko kvalitetne posode, zato je bolje, da najbolj dragocene spravimo na suho. Če so posode počile jih ovijemo z močnim trakom, spomladi pa bomo posode popravili s posebnim lepilom za fuge.
-sol napravi veliko škode na drevesih, živih mejah, grmovnicah, trati. Kot slaba rast se pokaže šele čez nekaj let. Zato ne posipavajmo s soljo.
Nazadnje urejal/a katrinca 18 Jan 2016 04:45; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
ygregorn
Gost
|
| Objavljeno: 31 Jan 2008 13:43 Naslov sporočila: |
|
|
Katrinca,
VSAKA ČAST 
Vse tole si res odlično pripravila. Zdaj imam pa kar malo slabo vest. Se grem počasi lotiti priprave tem za Vodne rastline.
Zadnje čase je res norišnica - kot pravijo če ima hudič mlade jih ima veliiko 
lp
Tamara |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 31 Jan 2008 16:52 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Tamara!
Neke splošne osnove pač. Strokovnjaki svojih področij me prosim popravite.
Res je časa malo, pri meni vedno manj. Se bom pa v zgodnjih jutranjih urah potrudila, pa bo.
Tvoje izkušnje in nasveti Tamara mi bodo pa še kako prav prišle. Sem namreč v fazi izgradnje dveh ribnikov. Eden že skopan, eden samo zamišljen v glavi.
Pa lep pozdrav!
katrinca |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ygregorn
Gost
|
| Objavljeno: 31 Jan 2008 17:52 Naslov sporočila: |
|
|
Ni problema - kar z vprašanji na dan :D
Enemu našemu forumovcu smo pred nekaj leti že pomagali - ribnik dela.
Se bo sam javil - alo Zoyba
lp
Tamara |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
