|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
katrinca Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42 Prispevkov: 10188 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 05 Jan 2011 15:49 Naslov sporočila: Parthenocissus |
|
|
Vitaceae – vinikovke (družina)
avtor: magnolija
avtor: magnolija
mfranc:
"Daaaaaleč nazaj smo imeli na fasadi (na dveh; jugozahodni in severozahodni) viniko, se mi zdi čisto navadno.
Občasno se spomnim na njo, z lepimi (in mešanimi) spomini sicer, ker res poživi fasado.
Je pa zanimivo, da je tega pri nas zelo malo, sploh, če pogledam na kake angleške podeželske hišice
Zakaj je odšla od hiše; kot po navadi, seštevek plusov in minusov:
- ko se aklimatizira, ima močno, agresivno rast, z stotinami poganjkov, ki lezejo na vse strani in jih je treba celo leto kontrolirati s škarjami
- oprijemalke so tako močne, da se še sedaj vidijo po fasadi
- nekateri(e) člani družine so trdili, da po njej (pri)lezejo razne smrtno nevarne žuželke
Plusi: res polepša stene, pomirja, na južni strani sigurno poleti hladi...
Verjetno se dobijo tudi take z bolj šibko rastjo.
Ko sem omenil seštevek , marsikomu bi se seštelo drugače, zato
jo pravzaprav priporočam"
katrinca:
"No, mfranc, še dobro da nam nisi volje vzel Plusi in minusi torej. Sama imam posajeno divjo trto na vrtu, vzpenja se po ograji do terase, kjer predstavlja ograjo za psa, nekaj je pleza pod spodnjim balkonom, nekaj se je vzpenja na zgornji balkon. Krasna. Minusi: kake poškodbe še ni naredila, sem pa prebrala, da je lahko nevarna na starejših razpokanih fasadah. Jeseni jo temeljito obrežem, pa spomladi po potrebi še enkrat. Potem pa vso sezono takole mimogrede porežem štrleče poganjke. Smrtonosnih živali ne vidim, bolj dom za mnoge žuželke. Baje je takšna zelena stena tudi izolacija. "
Rak:
"Pred leti, ko sem kupil in obnavljal vikend v Posavju, sem postavil cca 20 m dolgo, cca 1.8 m visoko škarpo iz betonskih zidakov. Pridobil sem kar lepo teraso (travnato) pred hišico v bregu. Motila pa me je nenaravnost tega zidu. Nisem ga pustil ometati s "kajlšpricem", sklenil sem, da posadim bršljan in viniko, izmenično v vrsti. V vseh teh letih sta že oba prirasla do vrha, na način kot je prednodno v enem tekstu že bilo opisano. Ampak, kot je zapisal mfranc, vinika je postala gospodar površine in prostora. To pa mi ovira normalen prehod in košnjo trave na potki na bregu pod zidom. Letos bo zato rez temeljitejši, nižji, istočasno pa planiram, da obstoječo viniko (partenocissus) začenjam zamenjavati z vitchii-jevo(?), ki se lepše prijemlje zidu in ni tako vihrava (s potaknjenci). Pa še barve so jeseni menda lepše. Ne vem pa dobro, kdaj je za potikanje najboljši čas in kakšni naj bodo vršički. Ima kdo s tem izkušnje? Se priporočam."
muha:
"Rak in ostali: ste že kdaj potikali viniko ? Sprašujem zato, ker en moj znanec pravi, da tista iz potaknjencev ne dela, ali slabo dela oprijemalne vitice, menda jo je treba pogrobat , oz. izkopat tiste, ki se same "pogrobajo", ko lezejo po tleh" ???
Rak:
"Moje skromno poznavanje iz literature in dosedanje prakse o potaknjencih pravi, da če so odtrgani na peto (od stebla), zadržijo genetske lastnosti. Sem pa na ta način potaknil kar nekaj vršičkov različnih rastlin: beli španski bezeg, ribez, japonsko kutino, lovorikovec, peščeni smilj, viniko, sivko, bršljan, žajbelj, forzitcijo(?), vinsko rutico, hermeliko, cotonaster, ognjeni trn, toliko se zdaj spomnim. Seveda pa vsak potaknjenec tudi ni pognal, verjetno ni bil pravi čas, vreme ali pa drugi pogoji. Velja poskusiti, je rekel maček. Pa jih je ratalo devet." _________________ Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|