|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Lotus
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 08:58 Prispevkov: 95 Kraj: sončna goriška :)
|
Objavljeno: 23 Jan 2012 17:32 Naslov sporočila: Kalilnik za gojenje kalčkov |
|
|
Odločil sem se za nakup kalilnika za gojenje kalčkov ,zanima me če ga kdo ima in kaj priporoča? nisem pa ravno ljubitelj plastike |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14 Prispevkov: 1647 Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
Objavljeno: 23 Jan 2012 19:12 Naslov sporočila: Ni potrebno kupovat |
|
|
Jaz celo zimo vzgajam kalčke kar v steklenem kozarcu 750 ml z naluknjanim pokrovčkom. Prvi dan seme (slabo žlico npr. Alfa Alfa, ki so meni najljubši) za nekaj ur prelijem z vodo, potem odcedim. Seme začne nabrekati in cimiti že naslednji dan. Potem ga vsak dan vsaj enkrat ali dvakrat splaknem z vodo, odcedim, kozarec imam na okenski polici nad radiatorjem v ležečem položaju. Kalčki prerasejo celotno prostornino kozarca najkasneje v enem tednu. Ko ene porabim, takoj namočim druge, drugače pa lahko imaš z dvema kozarcema namočenima v razmaku 3 dni neprekinjen vir kalčkov. _________________ ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 23 Jan 2012 23:16 Naslov sporočila: |
|
|
Lotus, tudi moja prva misel so bili kozarci, glede na to, da ne maraš plastike in najbrž imaš tudi željo po ponovni uporabi določenih stvari. Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo od Dario Cortese, Kalčki - živahna semena ali pa jo kar kupi, ni draga in se jo splača imeti. Opiše vsako vrsto semen posebej, kako jo kaliti, na kakšen način ipd. Pa še en članek od Daria - http://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/228/Kal%C4%8Dki _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lotus
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 08:58 Prispevkov: 95 Kraj: sončna goriška :)
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14 Prispevkov: 1647 Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
Objavljeno: 24 Jan 2012 18:00 Naslov sporočila: |
|
|
NE, CHIA SEMEN semen še nisem poizkusila kaliti, sem pa eno sorto, ne spomnim se kaj je že bilo, ki je kalila nekako sluzasto in mi ni bilo všeč. Kot sem že napisala, nam najbolj ustreza Alfa Alfa tako po okusu kot po hitrosti kaljenja. _________________ ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dašabina
Pridružen/-a: 12.05. 2011, 21:04 Prispevkov: 480 Kraj: Šentjernej
|
Objavljeno: 24 Jan 2012 18:40 Naslov sporočila: |
|
|
menda treba nekatere dati za dan dva v temo, delaš tako ali le na svetlobi? _________________ sonček je... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14 Prispevkov: 1647 Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
Objavljeno: 25 Jan 2012 18:15 Naslov sporočila: |
|
|
Odkar delam kalčke iz Alfa alfa, imam kozarec ves čas na svetlem na okenski polici. Kalček je potem nekaj cm dolg in bel, na koncu pa ima dva čisto drobna zelena listka. _________________ ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
dašabina
Pridružen/-a: 12.05. 2011, 21:04 Prispevkov: 480 Kraj: Šentjernej
|
Objavljeno: 25 Jan 2012 20:18 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Marija, jih imam že dva dni po tvojem receptu in upam, da hitro pridem do pridelka ! sicer nimam teh alfa alfa, ampak od gorčice in neko mešanico! bom še AA našla, če so res tako dobri! _________________ sonček je... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 25 Jan 2012 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Meni je tudi zelo všečna kreša, hitro kali, odlična za na solate, ne preveč pekoča. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lotus
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 08:58 Prispevkov: 95 Kraj: sončna goriška :)
|
Objavljeno: 30 Jan 2012 16:44 Naslov sporočila: |
|
|
NAKALJEVANJE SEMEN
Lep pozdrav vsem, ki vas zanima nekaj novega, drugačnega. Vsem, ki vam je nakaljevanje semen oziroma gojenje kalčkov e domače in vsem, ki se s tem e spogledujete.
Sama sem se s kalčki srečala pred dobrimi desetimi leti, ko je Ruth, ki so jo od nekdaj privlačile nenavadne, nove reči, kupila knjigo o vzgoji kalčkov in kalilnik. Sprva je bila zelo zagreta, začetna vnema pa je kmalu popustila in kalilnik je ostajal prazen. Enkrat sem si vse skupaj sposodila in kalilnik je postal moj. Ruth pa si je, kot vidim, omislila novega. Ker je naa prehrana v zadnjih letih nekam hitra in si mnogi ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranilno polnovrednih obrokov, se kalčki, ki so privlačni na pogled in zrastejo kar na domačem pultu, priročno dopolnilo prehrani.
1. OD KOD KALČKI
Preden se popolnoma prepustimo tej slastni zelenjavici pa e zgodbica ali dve.
V neki stari kitajski zgodbi so učenjaki iskali lek proti smrti. Pot jih je zanesla v Altajske gore, kjer so iveli več sto let stari ljudje. Prehranjevali so se samo s kalčki. Učenjaki so prenesli gojenje kalčkov na Kitajsko. Sicer pa je dokazano, da so na Kitajskem uivali "kalečo zelenjavo" kot zdravilo e pred 5.000 leti.
V 18. stoletju so mornarji, ki so kroili po svetovnih morjih, mnoično obolevali za skorbutom in drugimi avitaminozami. Tedaj je slavni kapitan Cook, ki je odkril večji del Oceanije, ukazal, naj jedo kaleča zrna. To je pomagalo.
Kitajski izseljenci so prenesli kalčke v Ameriko in Evropo, vendar jo drugi ljudje niso uivali. Med drugo svetovno vojno je prehrambeni oddelek na Kornelski univerzi v ZDA z oglasom iskal "zelenjavo, ki raste v vseh podnebjih in vseh letnih časih, dozori v nekaj dneh, ima tolikno prehrambeno vrednost kot meso in vsaj toliko vitamina C kot paradinik ter jo lahko skuhamo z malo goriva v zelo kratkem času." Tem pogojem je ustrezala "kaleča zelenjava".
Vendar so jo začeli bolj mnoično uporabljati ele pred kakimi dvajsetimi leti, v Evropi pa pred desetimi, če izvzamemo kitajske restavracije, ki pa so se omejevale na sojine kalčke.
2. ZAKAJ KALČKI
Kalčki so svojevrstno, neposredno doivetje narave. Spremlja nas občutek, da se dogaja nekaj čarobnega, ko se do tedaj speče seme z vlago, zrakom in toploto, toda brez vsake zemlje s kalčki prebuja v novo ivljenje. Kaljenje in razvoj rastline nikakor ne navduujeta le otrok, čeprav je gojenje kalčkov prav zanje najbolj poučno in prijetno.
Uporabo kalčkov v prehrani utemeljujejo tudi praktični razlogi. Pozimi, ko so vrtnine in zelenjava v trgovinah dragi in bolj nasičeni s pesticidi, so kalčki poceni nadomestilo in kadar elimo na voljo.
Na svetovnem spletu sem naletela na zanimivo priporočilo zdravnice pacientu, ki se je odvajal od kajenja. Svetovala je, da mu bodo pri tem najbolj pomagala tako imenovana "ivotvorna ivila". Mednje spadajo tevilni kalčki in poganjki. Rastline imajo v začetku rasti izredno veliko snovi, ki krepijo obnovitveno moč človekovih celic (vitamine, rudnine, oligoelemente, aminokisline, encime, rastlinske hormone).
Od kod kalčkom te čudovite lastnosti? Ker so vir novega ivljenja, imajo najbolje snovi, ki jih tako ivljenje potrebuje.
Torej, bioloko polnovredna hrana in kalčki so neločljiva celota. Z vitamini in beljakovinami dopolnjujejo presne in močnate jedi. Njihovo ivljenjsko moč pa najbolj izkoristimo, če uivamo surove, kjer je to le dovoljeno.
Sicer pa je uporaba kalčkov vsestranska. Za namaze, solate, juhe, duene jedi, omlete, domiljija in okus ne poznata meja.
3. KATERA SEMENA KALIMO ZA UIVANJE
Uitni so kalčki večine uporabnih rastlin, vendar so nekateri grenki ali pa kalijo prepočasi, kalčki nekaterih razhudnikov, npr. krompirja, so tudi rahlo strupeni in se jih izogibamo (posebno nevarni so poganjki krompirjevih gomoljev).
Največkrat gojimo stročnice; zeleno sojo oz. pravilno fiol mungo, rdečo sojo ali fiol azuki, lečo, čičeriko in navadno vrtno sojo.
Med manja semena, iz katerih se razvijejo neneji kalčki oz. poganjki, pa sodijo lucerna (alfa-alfa), vse vrste kapusnic, gorčico, kreo, redkev, celo repo, čebulo, sončnice, bučno seme.
Mnoge vrste itaric so prav tako primerne za nakaljevanje, posebej penica, ječmen in r. Redkeje gojimo kalčke ajde, lanu, triplata in sezama.
4. KALČEK - DRAGOCENEJI OD SEMENA
Uporaba semen v kuhinji ni nič novega. ito zmeljemo in iz njega spečemo kruh, stročnice namočimo in jih skuhamo. Kaj pa skriva v sebi kaleče seme?
Semenska ovojnica obdaja en ali dva klična lista. Globoko v notranjosti je kalček. Semenska ovojnica in klična lista vsebujejo vse potrebne snovi za rast in razvoj kalčka. Če seme v vodi nabrekne, se hranilne snovi razgradijo, prerazporedijo in nastajajo takne, ki so sposobne hraniti rastoči kalček. Zato se hranilna vrednost kalčkov neprenehoma povečuje, mnoijo se vitamini in encimi.
Seme vsebuje 10% vode, tiri dni star kalček pa kar 90%. Temu ustrezno se zmanja energijska vrednost. krob in sladkor, mačobe in olja se med kaljenjem razgradijo ali spremenijo v za organizem bolj sprejemljive oblike. Beljakovine razpadejo v svoje gradnike, aminokisline.
Vitamini
Sojini kalčki imajo veliko vitaminov B kompleksa in prav neverjetno količino vitamina A in C, ki sta tudi antioksidanta in pomagata ohranjati organizem. Med kaljenjem se poveča vsebnost vitamina A za 3x in vitamina C za 5x.
Pol kozarca večine vrst kalčkov vsebuje več vitamina C kot est kozarcev pomarančnega soka.
Kalčki redkvice imajo 29x več vitamina C in 4x več vitamina A kot mleko, vseh vitaminov skupaj pa kar 39x več kot v zrelih redkvicah.
Zares, kaleča zrna so pravcate tovarne vitaminov.
Beljakovine
A to e ni vse. V sojinih kalčkih je tudi 28% beljakovin, medtem ko jih je v mesu "le" 13% in jajcih 11%.
Minerali
Kalčki kapusnic imajo kakih 10x več kalcija kot krompir. Teko sprejemljive oblike mineralov med kaljenjem preidejo v laje sprejemljive. Ko kalček poene prve korenine, pa tudi te srkajo rudninske snovi iz vode. Torej je količina rudninskih snovi odvisna tudi od kakovosti vode, s katero jih spiramo.
Ostale zdravilne snovi
Raziskave so pokazale, da vsebujejo kalčki tudi mnoge zdravilne snovi.
Kalčki lucerne, detelje, brokolija in soje vsebujejo kanavanin, ki povečuje odpornost proti nekaterim oblikam raka ter estrogene, ki spodbujajo rast in gostoto kosti in zavirajo osteoporozo.
Kalčki brokolija vsebujejo tudi glukosinolate in isotiocianate, ki spodbujajo produkcijo različnih encimov v organizmu.
Kalčki lucerne pa so vir saponinov, ki odstranjujejo kodljivi holesterol in nasičene mačobe ter spodbujajo imunski sistem organizma.
Prebavljivost
Prebavljivost semen se z nakaljevanjem poveča. To e posebej velja za stročnice. Snovi, ki povzročajo napenjanje, se med kaljenjem razgradijo.
In e bi lahko veliko povedali.
5. RAZMERE ZA KALJENJE
Seme miruje, dokler nima ustrezne vlage, zraka in toplote. ele potem se mirovanje pretrga in zarodek začne rasti.
Nabrekanje
Nabrekanje semena je prva faza v razvoju kalčka. Semenska ovojnica postane prepustna za vodo in zrak, seme pospei dihanje in presnova se začne. Nastali encimi vplivajo na spremembo rezervnih snovi in kalček začne rasti.
Kaljenje na svetlem ali v temi
Dokler se ne pokae kalček, kalimo v temi. Nato seme izpostavimo svetlobi, s čimer se izbolja hranilna vrednost in znia količina nitrata.
Seme potrebuje toploto
Seme kali ele v ugodnih temperaturnih razmerah. Večina semen kali pri 18 do 22°C, ita pa kalijo tudi pri niji temperaturi. Na splono premalo toplote upočasni kaljenje, previsoka temperatura pa seme rada izsui.
Brez vode in zraka ni rasti
Voda in zrak morata biti v določenem razmerju. Seme naj bo enakomerno vlano, nikdar preveč mokro. Vsakodnevno spiranje skrbi za zadostno vlago in za zračenje ter odstranjevanje ogljikovega dioksida in ostalih odpadnih snovi, ki so posledica dihanja semena. Tako preprečimo razvoj glivic in bakterij, torej gnitje ali plesnenje nenih kalčkov.
6. KJE LAHKO KALIMO
Kaljenje v skodelah
V ta namen potrebujemo plitvo skledo, kronik, sito in folijo, ki zadruje vlago. To je primeren način za nakaljevanje semen, ki izločajo sluzaste snovi, npr. krea in lan.
Kaljenje v kozarcih za vlaganje
Potrebujemo vije kozarce za vlaganje in zelo tanko tkanino, npr. najlonke ali mreo za muhe, gre pa tudi z gazo. Ta način je primeren predvsem za nakaljevanje večjih semen, kot so fiol azuki in mungo, pa lan in čičerika. Način je primeren tudi za nakaljevanje večjih količin semena.
Kaljenje v kalilniku
Najprimerneji, oz. najenostavneji način pa je nakaljevanje semen v kalilniku. Kalilnik sestavljajo navadno trije pladnji zloeni en vrh drugega s perforiranim dnom ali pa iztočnim kanalom, da voda izteka v spodnjo lovilno posodo.
Spiranje semen je enostavno, tu ni skrbi, da bi voda zastajala v posodah. Kalilnik je primeren za nakaljevanje vseh vrst semen. Sama sem ugotovila, da so za manja semena, kjer se odtočni kanal rad zamai s semeni bolj primerni kalilniki s perforiranim dnom, saj voda hitreje in laje odteče.
7. POSTOPEK KALJENJA
Količina semena
Glede na velikost posode, v kateri bomo kalili, pripravimo ustrezno količino semena. Preveč semena v kalilniku bo povzročilo počasneje kaljenje in nekatera semena sploh ne bodo kalila. Zaradi premalo zraka kalčki lahko začnejo plesneti. Upotevati moramo, da se seme z namakanjem in nakaljevanjem navadno poveča.
Čičenje
Pred nakaljevanjem izločimo pokodovana semena, morebitne kamenčke in plevel. Pokodovano seme ne kali, rade ga napadejo plesni. Nato seme temeljito speremo pod tekočo vodo, da odstranimo umazanijo.
Namakanje
Očičeno seme namakamo v primerni posodi v tirikratni količini vode. Sluzastih semen, kot so krea, lan, brokoli, rukola ne namakamo. Prav tako seme ajde namakamo zelo kratek čas, ker rado razpade. Nekateri proizvajalci kalilnikov navajajo, da semen v kalilniku sploh ni potrebno namakati. Največkrat zadostuje namakanje čez noč, zlato pravilo za fiol, lečo, čičeriko je 10 do 12 ur, za gorčico in lucerno pa 3 do 6 ur. Vendar tudi dalje namakanje ne koduje.
Voda, v kateri se je namakalo seme sicer vsebuje tevilne mineralne snovi, a ni primerna za kuho. Lahko jo uporabimo kvečjemu za zalivanje ro.
Spiranje
Večino semen spiramo zjutraj in zvečer. Uporabljamo vodovodno vodo, ki je ni potrebno ogrevati niti filtrirati. Pomembno je, da kaleče seme temeljito speremo in tako odstranimo vse snovi, ki nastanejo pri kaljenju.
Spravilo
Kalčke spravljamo kadarkoli. Seveda obstajajo zgornje meje. Ostareli kalčki so pogosto grenki. Spravilo uravnavamo glede na pripravo v kuhinji in glede na čas, ko so najbolj okusni. Hitro so nakaljena semena stročnic. e po 2 do 3 dneh, ko je kalček enako dolg kot samo seme. Sprva so sladkastega, orekastega okusa, kasneje pa postanejo grenka, a so e vedno primerna. Leča je nakaljena v 3 dneh, kalčki so enako dobri tudi po 5 dneh, kalčki fiola, soje in graha pa ne smejo biti preveliki. Nakaljeni so v 3 do 4 dneh. Krea in podobni pekoči poganjki so nakaljeni v 6 dneh in so vedno bolj pekoči. Kalčki triplata morajo biti kraji od semena samega, sicer zagrenijo.
Do uporabe kalčke lahko shranimo na hladnem, vendar najdlje teden dni. Pred uporabo jih je priporočljivo splakniti z vodo. Nekateri kalčki rastejo tudi na hladnem! Lahko jih tudi zamrznemo, vendar to ni primerno za drobne kalčke oz. poganjke.
Če kalčki dobijo neprijeten vonj ali izgled, jih zavremo. Nikdar ne uivamo plesnivih kalčkov!!!
Čičenje posod
Posodo po kaljenju temeljito operemo z detergentom, dobro splaknemo in po monosti operemo e s kisom. Kis ustvari kislo okolje, ki preprečuje razmnoevanje bakterij. Posodo osuimo. Najbolje je, če jo operemo v pomivalnem stroju. Odstraniti je potrebno vse morebitno zagozdeno seme.
Če gre kaj narobe
Če seme gnije, je mono, da ga je preveč ali da je preveč mokro. V obeh primerih je premalo zraka. Lahko je kriva slabo očičena posoda ali pa je seme pokodovano. Z beljakovinami bogato seme stročnic se rado pokvari, če ga ne spiramo redno.
Če seme kali prepočasi, je morda presuho, ker smo ga premalo spirali ali pa je sobna temperatura previsoka. V tem primeru večkrat spiramo. Morda je seme prestaro ali pa premalo nabreknilo. Pri golih semenih (oves, ajda, ječmen) se lahko zgodi, da je kalček pokodovan.
Nakup in shranjevanje semen
V trgovinah z zdravo prehrano in nekaterih vrtnih centrih je mono kupiti več različnih semen za kaljenje. Vendar pa ni semena, ki bi bilo primerno samo za gojenje kalčkov. Vsako seme kali, samo, da ni prestaro ali tretirano s kaknimi pripravki. Trudimo se, da uporabimo bioloko pridelano seme. Lahko je tudi domače pridelave.
Zalogo semen shranjujte v suhem in zračnem prostoru, najbolje v temi.
8. KALČKI SE PREDSTAVIJO
ITNI KALČKI
Vsebujejo zelo veliko pomembnih vitaminov B-kompleksa. So lahko prebavljivi, sladkastega okusa, ki spominja na orehova jedrca.
Nakaljevanje
Seme speremo in čez noč namočimo v vodi, da nabrekne. Kali v vseh kalilnih pripomočkih. Sprva kalimo v temi, ko se pokaejo prvi kalčki, postavimo na svetlo. Spiramo dvakrat na dan. Kalčki so uporabni po dveh do treh dneh. Dolgi naj bodo 0,5 do 1 cm.
Penica
Zgodovina: Uvrčamo jo med najstareje gojene rastline. V Egiptu ob Nilu so jo pridelovali e v 4. stol. pr.n..
Zdravilnost: Je lahko prebavljiva in ugodno vpliva na procese v telesu. Je eno najpomembnejih beljakovinskih ivil. Bogata je z balastnimi snovmi. Ker vsebuje raznolike hranilne snovi, jo uvrčamo med skoraj popolna hranila. Vsebuje veliko vitaminov B in E. Od rudnin pa kalij in magnezij.
Uporaba: Svee sladkaste kalčke zameamo v musli ali pa z njimi obogatimo zelenjavne jedi, sadne solate, dodamo juham in narastkom.
Ječmen
Zgodovina: V grki mitologiji so bogovi ponudili človeku ječmen kot prvo hrano. V starem Rimu so gladiatorje imenovali ječmenarje, saj je bil jeprenj njihova glavna izdatna hrana.
Zdravilnost: Je preizkuena dieta pri boleznih elodca in črevesja. Vsebuje magnezij in za ivce pomemben vitamin B3.
Uporaba: Ječmenovi kalčki so rahlo sladkasti. Dodajamo juham in zelenjavnim jedem.
Posebnosti kaljenja: Med kaljenjem preverjamo kaljivost, ker ječmenu odstranijo ovojnico in s tem včasih tudi pokodujejo kalček.
Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo:
Oves
R
Proso
Ri
KALČKI STROČNIC
Z itom vred do bile stročnice stoletja poglavitna hrana pri nas. Prav v tej kombinaciji doseejo rastlinske beljakovine tako visoko bioloko vrednost, da jih lahko primerjamo z beljakovinami kokojih jajc. Kalčki stročnic vsebujejo zelo veliko vitaminov B kompleksa, folne kisline in vitamina E.
Beljakovine stročnic, ki so sicer teko prebavljive, se spremenijo v laje prebavljive oblike. Kalčki so bogati z balastnimi snovmi.
Nakaljevanje
Seme preberemo, operemo in ga čez noč pustimo v vodi, da nabrekne. Spiramo 2 do 3x dnevno, vmes tudi na rahlo stresamo (če kalimo v posodah, kjer se seme dri skupaj). Kalčki so uporabno zreli v 3 do 4 dneh, dolgi naj bodo priblino centimeter. Predolgi kalčki postanejo grenki. Samo lečo, fiola mungo in azuki lahko uivamo surove, ostale stročnice pa pred uporabo blaniramo ali jih poduimo.
Leča
Zgodovina: Leča je doma v JZ Aziji in celotnem Sredozemlju. Kalimo rumenorjavo in zeleno lečo.
Zdravilnost: Izmed vseh stročnic je najlaje prebavljiva. Vsebuje 23% beljakovin, bogata je s kalijem, fosforjem, fluorom in vitamini B1, B2.
Uporaba: Najbolj dopolnjuje močnate jedi, juhe, narastke in solate.
Fiol mungo - zelena soja
Zgodovina: Izvira iz june Azije. e zelo dolgo ga uporabljajo za kaljenje.
Zdravilnost: bogat je z beljakovinami in krobom. Med kaljenjem se zelo poveča količina vitaminov, količina riboflavina B2 se poveča za 5x, niacina pa za 10x.
Uporaba: Obogati solate, nekoliko dueni pa so lahko uporabni v omletah, nadevi za testenine ali rioti.
Fiol azuki - rdeča soja
Zgodovina: Izvira iz june Azije.
Zdravilnost: Ima podobno visoko hranilno vrednost kot fiol mungo.
Posebnosti kaljenja: Fiol azuki moramo namakati dlje kot ostala semena. Tudi temperatura za kaljenje mora biti od 22 do 25 °C. Tudi kali počasneje.
Uporaba: Po okusu spominja na orehova jedrca. Uporabljamo podobno kot fiol mungo.
Čičerika
Zgodovina: Čičeriko prebivalci Latinske Amerike in june Evrope nezrelo uporabljajo kot zelenjavo, zrelo in zmleto seme pa kot moko za juhe in kaaste jedi.
Zdravilnost: Vsebuje 20% beljakovin, bogata je s kalcijem, elezom in vitaminom C.
Uporaba: Pripravimo solato iz samih kalčkov ali obogatimo krompirjevo ali zeleno solato, dodamo zelenjavnim juham.
Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo:
Soja
Oostali fioli
Grah
PIKANTNI ZELENI POGANJKI
V tej skupini so semena iz različnih rastlinskih druin a jim je skupno to, da v 6 do 8 dneh zrastejo v pikantne zelene poganjke. Večina teh se uporablja kot začimba zaradi učinkovin, ki jih vsebujejo. Uivamo jih surove.
Nakaljevanje
Najraje kalijo v kalilniku. Nekatere najprej namakamo, nato pa spiramo 1 do 2 krat na dan. Sprva kalimo v temi, ko se pokaejo prvi poganjki, jih postavimo na svetlo. Ko se pokaejo prvi zeleni lističi, jih le rosimo. Lahko jih reemo ali zauijemo cele rastlinice s koreninicami vred.
Lucerna
Zgodovina: Lucerna ali latinsko Alfa alfa je najstareja znana krmna rastlina. Je bogata z beljakovinami, okusna krma za govedo, ovce in koze. To nas seveda ne sme motiti, da njenih nenih poganjkov ne bi izkoristili v prehrani ljudi.
Zdravilnost: Poganjki lucerne vsebujejo veliko beljakovin, med kaljenjem se njihova količina zveča s 35% na 40%. Poveča se količina vitaminov B skupine in vitamina C.
Posebnosti kaljenja: Pazimo, da semena ni preveč, saj rastoči poganjki potrebujejo precej prostora. Proti koncu kaljenja rastlinice orosimo 1x dnevno.
Uporaba: Kalčki niso pikantni in so posebej priljubljeni pri otrocih. Jedi osveijo, jih obogatijo in so odlični nadev za omlete in palačinke. Mikavno učinkujejo na obloenih kruhkih ali picah.
Gorčica
Zgodovina: Je stara gojena rastlina iz Prednje Azije.
Zdravilnost: Vsebuje izjemno veliko beljakovin (30%) in gorčičnega olja, ki zavira razvoj bakterij in ji da oster okus. Naredi red v elodcu, saj pospeuje prebavo tekih beljakovin in mačob.
Posebnost kaljenja: Seme močno nabrekne, to upotevajmo pri količini semena. Lahko ga dodajamo med ostala semena za kaljenje, saj zavira razvoj kunih kali.
Uporaba: Kot začimba v omakah, juhah, krompirjevih jedeh, pečenkah in dodatek solatam in namazom.
Redkev
Zgodovina: V Egiptu se je pojavila e pred naim tetjem. Redkvico poznamo od 16. stoletja.
Zdravilnost: Bogata je z vitamini, predvsem B1 in C, pa tudi elezom. Pospeuje prebavo in odvaja vodo.
Uporaba: Uporabimo jih podobno kot gorčične poganjke. Imajo oster okus.
Krea
Zgodovina: Kot začimbnico in solatnico so jo v Sredozemlju pridelovali e v starem veku.
Zdravilnost: Seme vsebuje do 30% gorčičnega olja, ki ji da oster okus. Je zelo bogata z vitaminom C. Uporabna kot antibiotik in za čičenje krvi.
Uporaba: Uporabljamo podobno kot gorčico in redkev.
Rukola
Zgodovina: Rukola je prastara rastlina Rimljanov in Grkov, je pa v zadnjem času zelo popularna. Je sorodna repi. Nekoč so mislili, da je rukola afrodizijak. Včasih je bila osnovna sestavina sirupov proti kalju, z njo so zdravili skorbut.
Zdravilnost: Je diuretik. Vsebuje vitamin C. Priporočajo jo pri boleznih grla, hripavosti, izgubi glasu, astmi, zlatenici, katarju, vnetju mehurja in ledvičnih kamnih.
Uporaba: Uporabljamo podobno kot kreo. Kalčki so pikantni.
Brokoli
Zdravilnost: Brokoli vsebuje snov, ki zavira nastanek raka - sulforafan. Le te je v kalčkih 20-50x več kot v odrasli rastlini. Kalčki vsebujejo veliko kalcija in eleza. Imajo okus in vonj odrasle rastline. Vsebujejo veliko beta karotena in vitamina C.
Uporaba: Kot začimba v omakah, juhah, krompirjevih jedeh, pečenkah in dodatek solatam in namazom.
DRUGI KALČKI
Triplat
Zgodovina: Ta zdravilna in diavna rastlina je doma v Aziji in Sredozemlju. Je pomembna sestavina začimbne meanice curry.
Zdravilnost: To je rastlina, ki krepi. Zunanje deluje proti oteklinam in turom. Vsebuje beljakovine, lecitin in eterična olja, ki so vzrok, da rastlina značilno dii.
Posebnost kaljenja: seme namakamo kraji čas. Ker postane sluzavo, ga temeljito spiramo. e drugi do tretji dan se pojavijo kalčki, ki so e uporabno zreli. Predolgi kalčki postanejo grenki.
Uporaba: Kalčki triplata so odlični v riotah, kjer dopolnijo začimbno meanico curry.
Ajda
Zgodovina: Ni ito ampak dresnovka, sorodnica rabarbare. Seme je olupljeno, t.i. ajdova kaa.
Zdravilnost: Vsebuje veliko eleza, kalija in kalcija. Bogata je z lecitinom in liazinom, pomembnimi beljakovinami.
Uporaba: Potresemo jo po enolončnicah, kruhkih z medom ali marmelado, z njimi lahko polnimo bučke, paradinik
Kalčki imajo sladkast, neizrazit okus.
Ostala semena, ki jih lahko nakaljujemo:
Sezam
Bučno seme
Sončnično seme
Mandeljni
Lan
Pa hitro začnite!
Veliko veselja in uspeha,
Mateja Re
VIR: pozitivke.net |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05 Prispevkov: 2130 Kraj: okolica Maribora
|
Objavljeno: 30 Jan 2012 17:02 Naslov sporočila: Re: Ni potrebno kupovat |
|
|
MARIJAV je napisal/a: | Jaz celo zimo vzgajam kalčke kar v steklenem kozarcu 750 ml z naluknjanim pokrovčkom. Prvi dan seme (slabo žlico npr. Alfa Alfa, ki so meni najljubši) za nekaj ur prelijem z vodo, potem odcedim. Seme začne nabrekati in cimiti že naslednji dan. Potem ga vsak dan vsaj enkrat ali dvakrat splaknem z vodo, odcedim, kozarec imam na okenski polici nad radiatorjem v ležečem položaju. Kalčki prerasejo celotno prostornino kozarca najkasneje v enem tednu. Ko ene porabim, takoj namočim druge, drugače pa lahko imaš z dvema kozarcema namočenima v razmaku 3 dni neprekinjen vir kalčkov. |
kje pa nabavljaš seme? _________________ "But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Bety11
Pridružen/-a: 07.04. 2011, 07:14 Prispevkov: 1195 Kraj: Postojna Pivka Brkini
|
Objavljeno: 30 Jan 2012 18:03 Naslov sporočila: |
|
|
Lotus...hvala za ta prispevek in trud... _________________ Rada vrtnarim |
|
Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14 Prispevkov: 1647 Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
Objavljeno: 30 Jan 2012 19:06 Naslov sporočila: Seme |
|
|
Jaz vedno kupim bio vrečke semen v Tuš-u Celje, običajno jih imajo na oddelku s sadjem in zelenjavo. Niso poceni, vendar iz ene vrečke Alfa alfa nakalim vsaj 5 polnih kozarcev za vlaganje kalčkov.
Imam pa eno vprašanje za nakaljena debelejša semena kot so čičerika, fižol, leča. Z njimi izkušenj s kalitvijo še nimam. Ker so to debela in trda semena, me zanima, ko se kalček naredi, ali je tudi osnovno seme nekako mehkejše in se ga lahko poje surovega, ali kalčke potem potrgate stran?
Včasih vidim po TV da uporabljajo ene take svetle, debele in dolge mesnate kalčke, pa ne vem iz kakega semena so.
Semena, ki med kalitvijo proizvajajo tako lepljivo snov - sluz, pa mi nekako ne sedejo. _________________ ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lotus
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 08:58 Prispevkov: 95 Kraj: sončna goriška :)
|
Objavljeno: 31 Jan 2012 05:54 Naslov sporočila: |
|
|
Bety11 je napisal/a: | Lotus...hvala za ta prispevek in trud... |
super .da še komu koristi jaz sem tudi začetnik na tem področju in zbiram info , je pa veliko različnih ,tako da na koncu spet šteje samo lastna izkušnja so pa skalila prva semena sezama,sicer so malo grenka ,ampak navdušenje je bilo veliko zdaj je na vrsti alfalfa ,ki jo vsi zelo priporočajo |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867
|
Objavljeno: 31 Jan 2012 08:09 Naslov sporočila: |
|
|
Kalčki stročnic so brez toplotne obdelave vsaj rahlo, če že ne malo bolj, strupeni. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Lotus
Pridružen/-a: 24.09. 2011, 08:58 Prispevkov: 95 Kraj: sončna goriška :)
|
Objavljeno: 31 Jan 2012 09:04 Naslov sporočila: |
|
|
res je !
Vse stročnice dobro kalijo, najpogosteje pa kalimo lečo in fižol mungo, ki ju uživamo surova, medtem ko je treba kalčke čičerike, graha, fižola in rumene soje toplotno obdelati, da se razgradijo nekatere snovi, ki bi nam mogle škoditi. A še vedno jih je vredno kaliti, saj se čas kuhanja skrajša na četrtino ure ali še manj.
Med kaljenjem semen se dogaja veliko presnovnih procesov. Beljakovine se pretvarjajo v svoje osnovne gradnike aminokisline, ogljikovi hidrati v sladkorje, količina vode v semenih se zelo poveča, kaljena semena postajajo podobna zelenjavi. Množijo se vitamini in encimi.
Kalčki leče imajo skoraj dvakrat toliko vitamina C, kalčki fižola mungo pa trikrat več kot seme, ki ga povrh vsega surovega sploh ne moremo uživati.
In kako kalčke žit in stročnic uporabimo v kuhinji?
Kalčki žit so primerni za popestritev vseh jedi, tudi sladkih, saj so prijetnega sladkega okusa. Pazimo le, da niso prestari, to pomeni, da kalček ni dosti daljši od semena, sicer postanejo res neverjetno osladni in po mojem okusu niso primerni za uživanje. Pšenico in kamut lahko vedno pustimo, da poženeta zelene poganjke, ki jih posočimo in spijemo.
Začetnikom predlagam, da kalijo ajdovo kašo in pšenico.
Kalčke nekaterih stročnic moramo kuhati. Presne lahko uživamo vse vrste leče ter fižola mungo (zelena soja) ter fižola azuki (rdeča soja). Te kalčke najlažje zaužijemo tako, da jih vmešamo v solate. Solata iz samih kalčkov je izredno močno živilo, zato se ne čudimo, če ne bomo mogli pojesti krožnika take solate.
Kalčki vseh vrst stročnic nam bodo šli še veliko bolj v slast, če jih bomo prekuhali. Lečo, fižola mungo in azuki le blanširamo, čičeriko, fižol, grah in rumeno sojo pa kuhamo najmanj 10 minut. Nato jih uporabimo v juhah, prikuhah in solatah.
Kaj še naredimo s kalčki, če jih je preveč? Shranimo jih v zamrzovalnik ali, še bolje, posušimo na temperaturi do 42 °stopinj celzija.
vir
http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/8F9D34C1ED5E9DBCC125780F0042FD48?OpenDocument |
|
Nazaj na vrh |
|
|
karakalpaka
Pridružen/-a: 09.10. 2010, 22:01 Prispevkov: 27 Kraj: Vodice-okolica
|
Objavljeno: 31 Jan 2012 10:31 Naslov sporočila: |
|
|
Je kdo na forumu, ki je surove lečine kalčke? Sama sem jih enkrat nakalila in jedla surove, vendar so mi doma to odsvetovali in tudi v Cortesejevi Zelenjavi piše, naj jih skuhamo v sopari. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 01 Feb 2012 17:56 Naslov sporočila: |
|
|
Surove lečine kalčke zelo redko, v malih količini dodam solati, sicer pa ne. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44 Prispevkov: 1390 Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
Objavljeno: 02 Feb 2012 08:22 Naslov sporočila: |
|
|
Kot vem presnojedci jedo kaljeno čičeriko, tako da prav gotovo ni strupena. saj delajo pomake in celo surove sušene falafle iz nje...
Po mojem mnenju je tako, da tiste stročnice, ki jih moraš prekuhat pred uporabo, moraš prekuhati tudi kalčke, tistih pa ki ni treba kuhat, pa so tudi kalčki užitni. _________________ užitni rajski vrt |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Bety11
Pridružen/-a: 07.04. 2011, 07:14 Prispevkov: 1195 Kraj: Postojna Pivka Brkini
|
Objavljeno: 02 Feb 2012 08:49 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem enkrat pojedla samo žlico nakaljenih sojinih zrn... .in bruhala cel dan, glava me ej bolela, pa zibala sem se in vrtelo se mi je.....Od takrat mi na misel ne pride, da bi jedla surove kalčke stročnic.... Je ali ni strupeno, pa ne bom preizkušala, ker je drugih kalčkov dovolj.... _________________ Rada vrtnarim |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|