|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 09 Jul 2012 18:03 Naslov sporočila: |
|
|
Redkvica sejana na isti dan med vrste graha se je odlično obnesla. Prav tako se je dobro obnesla sejana med šalotko. Drugo leto spet.
Opomnik. Ne sadi ognjiča preblizu paradižnika. Vsaj pol metra stran.
Buče ali bučke in visok fižol - zakon!
Por na robu gred. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mrmracka
Pridružen/-a: 26.09. 2011, 08:21 Prispevkov: 115 Kraj: Tam, kjer Mura šumi
|
Objavljeno: 20 Jul 2012 10:57 Naslov sporočila: |
|
|
zuf je napisal/a: | Ne sadi ognjiča preblizu paradižnika. |
Zakaj ne? A opažaš, da mu škodi? Pri meni ga je vse polno, tudi v bližini paradižnika.
In, ob tej priliki, a lahko uporabim ognjič za zeleno gnojenje?
Ima kdo kakšne izkušnje? _________________ mrmracka |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 20 Jul 2012 11:34 Naslov sporočila: |
|
|
Ognjič v bližini paradižnika ja, ampak vsaj 40cm stran, ker se razbohoti in je napoti paradižniku. Hehe. Razen, če se reže, kar pa ni slaba ideja!!! Pri meni je sedaj povsod okoli paradižnika porezan ognjič, ker sem ga sadil preblizu. V vsakem slabem je nekaj dobrega. In maš odgovor na tvoje vprašanje, ognjič je odlično zeleno gnojilo, naredi ogromno mase, do trenutka, ko je prevelik senči zemljo, nato pa postane zastirka okoli rastlin. Ideje mi kar sproti padajo, drugo leto, ko bom imel veliko semen, ga bom najbrž sejal povsod med rastlinami, da ozeleni in ga kasneje rezal predno postane v napoto. V ta namen se mi dolično obnese tudi loboda. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mrmracka
Pridružen/-a: 26.09. 2011, 08:21 Prispevkov: 115 Kraj: Tam, kjer Mura šumi
|
Objavljeno: 20 Jul 2012 11:47 Naslov sporočila: |
|
|
Saj pri meni je enako. Sem se že malce zbala, da sem ga posejala preveč - no, saj ga nisem jaz, sam se je.
Zato mi je prišlo na misel, da bi ga uporabila za zeleno gnojenje. Tudi kot zastirka zelo dobro deluje. Ne vem pa, kaj točno izloča v zemljo, da ne bi, če bi ga uporabila za zeleno gnojenje, prišlo do kakšnega rušenja ravnotežja v tleh... _________________ mrmracka |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 20 Jul 2012 12:07 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim, da ni straha. Rastline, ki so aromatične ponavadi izboljšujejo zemljo. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bojan66
Pridružen/-a: 10.11. 2011, 12:09 Prispevkov: 121 Kraj: ljubljana-slovenske konjice
|
Objavljeno: 22 Nov 2012 21:07 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni, imam idejo, ki je povzročila problem širših razsežnosti.;)..mogoče celo konflikt s tradicijo, ali naravo?
Želel bi v svojem travniško gozdnem vrtu posadit par odpornih vinskih trt, zanima me simbioza z drugimi rastlinami...opazujem kako v neposredni bližini mojega vrta na nekultiviranem območju rase divja trta in se dobro znajde med grmovnicami in drevesi; iskreno rečeno ..pred par deset leti je bil to vinograd...ker ne nameravam špricati in gnojiti je še večje vprašanje...
...dobrodošli kakršnikoli komentarji, izkušnje na to temo..lpb |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 23 Nov 2012 17:04 Naslov sporočila: |
|
|
Nobenih bio-vinogradnikov ?
Po mojem je najbolje da kar probaš in opazuješ, kaj se bo dogajalo. Iz mojih nevinogradniških izkušenj:
- pazil bi da v bližini ni rastlin z globokimi koreninami, ki bi konkurirale trti
- da ni v neposredni bližini visokih rastlin ki bi trti odžirale sonce
- ostalo, obrezovanje, vzgojna oblika, gnojenje, pa po lastni odločitvi, kako divji vinograd si si zamislil....
Verjetno bi bilo pametno tla mulčiti s rastlinami za te namene; kot zaščita tal in organsko gnojenje - s košnjo ali brez nje.
http://fk.uni-mb.si/fkbv/files/ekolosko-kmetijstvo/2009-4-eko-aktualno/5-Harm-SLO.pdf
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bojan66
Pridružen/-a: 10.11. 2011, 12:09 Prispevkov: 121 Kraj: ljubljana-slovenske konjice
|
Objavljeno: 26 Nov 2012 12:43 Naslov sporočila: |
|
|
MFranc hvala..prav tak način nasvetov rabim...
Zamislil sem si po svoji trenutni logiki neke vrste sadni vrt travnik gozd(vinograd), ne znam definirat z eno besedo..torej iščem simbiozo med rastlinami. Pri trti se mi je malo ustavilo, ker imam malo preveč tradicionalnih izhodišč (včasih smo imeli vinograd-monokultura-drugi kriteriji). ...npr.odsvetovano mi je bilo sadit v jeseni, ker trto napadejo voluharji...seveda je odločitev padla na osnovi razumevanja dogajanja v zemlji preko zime, ko se sam substrat oplemeniti z tistimi snovmi, ki jih rastlina rabi-seveda če jo posadimo spomladi ni časa za vse te priprave na rast...
Sam sem izkopal jame 50x50x50 za posamezne sadike na mestih kjer je največ sonca, seveda v neposredni bližini rasejo sadna drevesa, jagovičevje, kostanj, leska, javor, slive, višnje, češnje, jabolka, hruške, vse vrste jagodičevja in seveda tud vrtnine. Jame sem napolnil z mešanico humusa, hrastovke in obstoječe prsti..preko pa sem položil listje da se trta ne vidi ..cca 10cm na debelo. zdaj čakam pomlad , da vidim kako in kaj. Lokacija jam je negeometrijska, tudi ne gradijo trte neko cono v sadovnjaku..ampak so na prisojnih mestih glede na lokalni teren. lpb |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 26 Nov 2012 17:55 Naslov sporočila: |
|
|
http://rastline.mojforum.si/rastline-about3261.html&highlight=gozdni+vrt
Si tule kaj pogledal? pa še ostale članke na forumu, na temo permakultura...
Sam nisem preveč doma v temi gozdni vrt, kratek pogled na spletu in vidim da pa so sploh podatki za trto zelo redki .
Mogoče bi k trti pasalo še kakšno ne preveč košato drevo, za oporo?
Nekaj o sadnem gozdnem vrtu piše tudi Sepp Holzer, vendar tudi nič o trti. Ima pa nekaj "fint" pri sajenju, med drugim nič ne gnoji, ampak naredi predpripravo s kultiviranjem terena, z že znanimi rastlinami za zeleno gnojenje. In sadja čisto nič ne obrezuje.
Proti voluharjem se bori tako, da jim ponudi boljšo hrano od sadik
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 26 Nov 2012 18:57 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: |
Mogoče bi k trti pasalo še kakšno ne preveč košato drevo, za oporo?
|
Doma smo imeli izabelo posajeno ob čebeljnjaku, pa nam je ušla še na bližnji oreh. Rasla je tudi na tistem delu dobro, rodila pa precej manj, kot ona druga veja, ki si je za dom izbrala streho čebelnjaka.
Sama sem predlani eno spustila na slivo. Zgodba je bila podobna: zelenega dela obilo, grozdi pa redki.
Sosed jo jo ima speljano po ogrodju, ki je pritrjeno na debla dveh divjih češenj in ene smreke. Drevesa stalno obrezuje, da imajo majhno krošnjo in golo deblo do višine dobrih 3 metrov. Trta lepo in obilno rodi. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867
|
Objavljeno: 26 Nov 2012 19:07 Naslov sporočila: |
|
|
Vinska trta zahteva toploto IN svetlobo, zato ni pričakovati, da bi dobro rodila v krošnjah dreves, kjer je prevelika konkurenca za svetlobo. Pa tudi, kako boš pa obiral grozdje zgoraj na vrhu krošenj? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bojan66
Pridružen/-a: 10.11. 2011, 12:09 Prispevkov: 121 Kraj: ljubljana-slovenske konjice
|
Objavljeno: 26 Nov 2012 20:14 Naslov sporočila: |
|
|
res je...takšne izkušnje, ki si jih pridobivamo postajajo vedno bolj zanimive, na nas pa je da jih sploh opazimo...trenutno dam celo prednost načinu, ki rastlino naredi živahno, polno energije, pred tem koliko pridelka bo dala....opazujem, kako se trta v neposredni bližini prebija skozi trnovit črni trn, lesko, robidovjem in ostala grmičevja- res je da je na robu, kjer je direktno sonce bolj polna, kot znotraj, sprašujem pa se, zakaj si je potem omislila takšno listje, ki ji ščiti grozde pred soncem...po drugi strani rase v gostem nasadu divjih rastlin, tudi to je iz stališča stroke nerazumljivo, no moram povedati , da je govora o kvintonu, ki je ostal na zapuščenem travniku...mogoče gostota rastlin tudi omogoča specifično mikroklimo, ki je kdaj pa kdaj tudi ugodnejša za rastne razmere, ne vem še...
Pa še ena moja izkušnja: letos sem naključno posadil en paradižnik v neposredno bližino drena (na jugozahodno stran), kar v travniško težko zemljo, ki je pri meni. Kljub suši (nikoli ga nisem zalil), je dobesedno divjal z eno vejo v samo osrčje drena, drugo pa je razvil normalno, ker sem jo privezal na kol. razmerje dolžine je bilo najmanj 1:3; glede plodov, nisem opazil razlike-enaka gostota, le zunanja krajša veja je bila prej zrela in seveda tudi prej suha... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 27 Nov 2012 09:45 Naslov sporočila: |
|
|
metuljc je napisal/a: | Pa tudi, kako boš pa obiral grozdje zgoraj na vrhu krošenj? ... |
Hja, Metuljc, res ne vidim ovir in razlogov, zakaj ne bi midva namesto zapravljanja denarja v kakem adrenalinskem parku obirala grozdja na taki naravni brajdi . . .
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 27 Nov 2012 10:18 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, Metuljc, se strinjam da je trta zelo sonceljuba in je "morda" pridelek manjši, ampak v naravi verjetno trta sama najde pot k soncu ?, oziroma ji je verjetno potrebno pomagati s kakšnim rastlinjem, s katerim bo uspevala v simbiozi...
V gozdnem vrtu so prioritete malo drugačne, na prvem mestu sigurno ni kilaža.
Je pa izgleda trta v gozdnem vrtu še redek gost, nekaj podatkov (kot ponavadi ), se dobi na spletu v angleščini.
http://www.permies.com/t/12131/plants/vines-food-forest
LP _________________ mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867
|
Objavljeno: 27 Nov 2012 16:31 Naslov sporočila: |
|
|
Hm, mfranc, poznam primere take "divje trte", s katero se je ukvarjal znanec, raste pa "avtohtono" po skalnih pečevjih, pa ne bi o tem, kako visoko v krošnje dreves zleze. Bi morala biti kar ptiča, da bi jo dosegla.
Saj nimam nič proti, če kdo tako giji trto, samo, da ne bo razočaran nad pridelkom, ker najbrž o kilaži sploh ne bo govora.
(nekako ostajam znotraj tega, kar mi pravi to, kar sem pač študirala in še prakticiram). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bojan66
Pridružen/-a: 10.11. 2011, 12:09 Prispevkov: 121 Kraj: ljubljana-slovenske konjice
|
Objavljeno: 27 Nov 2012 18:57 Naslov sporočila: |
|
|
Metuljc, vedno z zanimanjem prebiram tvoje komentarje in se učim...
tule sploh ne gre za oporekanje, gre za to, da bi rad postal neodvisen od semenarn in ostalih trgovin...nekak slutim da ima narava vse že prisotno, le najti je treba...upam da se razumemo...zato so mi vse izkušnje , ki jih imate dobrodošle... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867
|
Objavljeno: 27 Nov 2012 20:29 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, seveda, ti kar poskušaj, mi je zanimivo in se bom tudi jaz kaj naučila iz tvojih izkušenj, jaz samo iz svojega znanja prispevam k tvojemu delu, nekako tako bi rekla. Saj ne trdim, da imam (vedno) prav, nekaj sem se pa skozi leta le naučila, biologija je pač v osnovi bazična znanost, ki išče odgovore na vprašanja, ki so pogosto univarzalna. Iz tega pač črpam, no, pa iz nekaj prakse tudi, seveda, sem pač "devojka sa sela", kot pravi moja prijateljica s sosednjega foruma, vse življenje odprtih oči in ušes in v stiku z naravo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 28 Nov 2012 03:53 Naslov sporočila: |
|
|
Še eno opažanje:
V moji bližini sem gledala zapuščeno parcelo, nad katero je rasla negovana trta. Tja dol na tisto parcelo je letel od zgornjega soseda ves plevel z vrta ( ) pa tudi peclji njegovega grozdja. Iz odvrženih gnilih jagod je očitno vzklilo kar nekaj sejančkov in po par letih je bila cela spodnja parcela (enih 400 m2) dobesedno prekrita s samoraslo trto, tudi grmovja se skoraj ni več videlo ven. Polna grozdja, ki pa je bilo kiselkasto in trpko.
Zaključek in moja predvidevanja: divje se lahko kosa z divjino, gojeno pa malo teže. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
bojan66
Pridružen/-a: 10.11. 2011, 12:09 Prispevkov: 121 Kraj: ljubljana-slovenske konjice
|
Objavljeno: 28 Nov 2012 08:26 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, vsekakor..se sprašujem, ali ta težnja pomeni vračanje k divjemu...kaj pa vem..še vedno je človek tisti, ki zaneti reakcijo, določi kam bo kaj posadil...bistvo je pa dala Metuljc; tako ko rastline oplemenitijo njihovo poslanstvo , ko jim dovolimo živet v njihovi simbiozi z okolico, tako je tudi pri nas ljudeh, ko bomo radovedni ob izmenjavah lastnih izkušenj , bomo razvijali svojo evolucijo dalje....;)
Kaj pa mislite glede obrezovanja? , negovanja, ...nasadil sem namreč cepljenke, torej o divji trti ne morem govoriti, seveda pa tudi nimam namena obrezovat po kriteriju vinogradništva. Če imam prav, je prva leta potrebno vzpostavit razmere za čim bujnejše korenine, kar pomeni trganje cvetov, mogoče še kako drugače...ker rabi tudi med drugim kalij/kostna moka/-ga mogoče daje tudi kaka rastlina? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 29 Nov 2012 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
Oh, tale forum je zakon. Amm, ker si srčno želim več debat v temi gozdni vrt, sem zgornjo debato o trti citiral v temo gozdni vrt in bom tam tudi podal nekaj svojih idej in opažanj. Lepo se mejte. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Soustvarjanje z naravo Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 Naslednja
|
Stran 4 od 6 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|