|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28 Prispevkov: 774 Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
Objavljeno: 15 Sep 2009 07:15 Naslov sporočila: Križanje paradižnikov |
|
|
Lycopersicum esculentum - paradižnik
Opraševanje paradižnika
Za vse tiste, ki bi radi ustvarili svojo sorto paradižnika oziroma križali dve sorti med seboj ( sorta A in sorta B) je spodaj slikovni prikaz.
Cvetu paradižnika A odstranimo moški del cveta in ga oprašimo z moškim delom paradižnika B. Tako dobimo križanec AB.
Moramo pa pri tem biti pravočasni in izbrati cvet paradižnika A, ki še ni bil naravno oprašen ( mora biti bolj zaprt kot na sliki- venčni listi se morajo šele začeti odpirati). Moški del pa vzamemo na tistem cvetu rastline B, ki je že popolnoma odprt.
Oprašeni cvet označimo tako, da mu odrežemo en ali dva čašna lista, da vemo kasneje kateri cvet smo križali. Seme tega ploda shranimo in naslednje leto zopet posadimo.
Nato vsako leto shranimo semena ustreznih križancev ( nekateri plodovi bodo kot paradižnik A, nekateri kot paradižnik B in nekateri kot paradižnik AB- križanec) Po osmih letih imamo stabilno sorto.
Druga metoda pa je, da shranimo seme tistega ploda, ki je za celotno rastlino nenavaden ( da se je zgodilo naravno križanje ali naravna mutacija).
Za izdelavo stabilne sorte rabimo torej 7 ali 8 generacij (let).
lp labia
Nazadnje urejal/a labia 15 Sep 2009 07:43; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
katrinca Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42 Prispevkov: 10188 Kraj: Maribor
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28 Prispevkov: 774 Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
Objavljeno: 15 Sep 2009 07:56 Naslov sporočila: |
|
|
seveda...oprašitev izvajamo zjutraj oziroma dopoldne z veliko mero potrpežljivosti. Namesto minute dela si privoščimo 5 minut na cvet. V začetku bomo uničili (potrgali, zmečkali,...) kar nekaj cvetov dokler ne dobimo občutka. Pri nekaterih cvetih bomo zamudili, ker so že oprašeni, nekaj se jih bo posušilo, kakšen pa bo le uspel, zato poskusimo na najmanj 10 cvetih. Za križanje izberimo taki sorti, ki sta močno različni ( po barvi, obliki in velikosti), da bomo nedvomno videli, da je križanje uspelo, ko bo plod posameznega cveta( križanega) drugačen od preostalih plodov na rastlini.
Če nam bo tako prvo leto uspelo ( to testno križanje) bomo za naslednje leto že imeli izkušnjo in voljo za resno križanje. In v tej fazi sem sedaj jaz- čakam na sezono 2010.
Pomembno je da za ženski del cveta uporabimo še delno zaprt cvet ( da smo sigurni da še ni bil oprašen), moške dele pa vzamemo iz odprtega zrelega cveta. Da lažje oprašimo izpostavljen ženski del pestiča (brazdo) lahko moške dele natrgamo v majhno posodico ( pokrovček) in z čopičem za barve ( otroški za barvanje slik) pomešamo po vsebini pokrovčka, tako se pelod oprime čopiča s katerim nežno podrsamo po brazdi pestiča ( ženskega dela cveta, kateremu smo odstranili vse moške dela) .
Oprašitev ženskega dela lahko ponovimo še enkrat naslednji dan.
Tukaj pa je link, do nekoliko drugačne metode, če koga zanima:
http://daughterofthesoil.blogspot.com/2006/08/how-to-hybridise-tomatoes.html
lp labia
Nazadnje urejal/a labia 15 Sep 2009 08:53; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
katrinca Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42 Prispevkov: 10188 Kraj: Maribor
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 15 Sep 2009 22:12 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, tudi meni je tole všeč. Za stabilnost... Ko narediš prvo križanje in dobiš željeni plod AB... Nato križaš rastline, ki so prišle iz ploda AB in izbiraš željene plodove in to ponavljaš? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 16 Sep 2009 05:20 Naslov sporočila: |
|
|
Labia, enkratno .
Za tole si se moral krepko potruditi. Hvala, ker si nam ostalim prihranil veliko časa, če bi se sploh znašli v iskanju vseh teh podatkov. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28 Prispevkov: 774 Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
Objavljeno: 16 Sep 2009 06:09 Naslov sporočila: |
|
|
zuf je napisal/a: | Ja, tudi meni je tole všeč. Za stabilnost... Ko narediš prvo križanje in dobiš željeni plod AB... Nato križaš rastline, ki so prišle iz ploda AB in izbiraš željene plodove in to ponavljaš? |
Samo prvič križaš, nato samo selekcioniraš, pomeni izločuješ oziroma izbiraš. V bistvu že s prvim križanjem imaš svojo "sorto" (F1), ki pa ni stabilna, kar pomeni, da je del potomcev od F1 (AB) enakih križancu AB, del pa potomcev pa takih kot starš A in del takih kot starš B in del kot BA. Pomeni, da rezultat, kakšna približno naj bi bila "tvoja" končna sorta vidiš že po prvem križanju.
Semena tega križanega paradižnika se imenujejo F1. Naslednje leto, ko vzgojimo rastline iz teh semen so vse rastline in plodovi enaki in enaki temu prvemu križanemu paradižniku.
Semena iz teh plodov pa se imenujejo F2.
Razlike med prvim paradižnikom (ročno križanim) in paradižniki v drugem letu (iz semen F2) se šele sedaj pokažejo, ko je del plodov enak ročno križanemu, del je po starših in del mešanica tega. In tu se prične šele prava selekcija. Semena iz te generacije se imenujejo F3.
In tako naprej do F8, ko smo z izločevanjem prišli do osme generacije in s tem do praktično stabilne sorte, pomeni, da bodo potomci enaki staršem ( torej F-devet bo enak F-osem) In ta F-osem ni tak kot F1, ima pa nekaj lastnosti, ki so bile v F1, oziroma v starših od F1. Pač glede na to po katerih lastnostih smo izločevali.
Profesionalni izdelovalci sort seveda lahko križajo večkrat ( ker želijo več lastnosti združiti v enem plodu), toda za rezultat potem potrebuješ lahko tudi tisoč ali več rastlin, ker nastane toliko podvariant glede na obliko listov, dominanten ali recesiven gen in kombinacije.
Jaz sem v prispevku zapisal samo osnove križanja, ker je tema preobširna in prezahtevna, kar bi mnoge odvrnilo od užitka ustvarjanja nečesa novega.
Sort paradižnika je toliko ( več tisoč), da v bistvu sploh ni potrebe po čem takem, gre bolj za lastno veselje. Tudi rezultat ni nujno krasen in okusen paradižnik. Je pa vsekakor unikaten osebni izdelek, ki ga lahko imamo že s prvim križanjem.
Če koga zanima bolj poglobljeno je tukaj link:
http://www.kdcomm.net/~tomato/Tomato/xingtom.html
lp labia |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 16 Sep 2009 11:37 Naslov sporočila: |
|
|
Lepo, hvala za razlago. Lp. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 03 Feb 2010 02:14 Naslov sporočila: |
|
|
Križanje je v bistvu isto kot hibridizacija? Je pač naravni proces, ki se sicer pri paradižnik pojavlja zelo redko. Torej lahko govorimo o naključnem križanju in o namenskem križanju.
Hibridi, ki se prodajajo pod nalepko hibrid so torej semena pridobljena z namenskim križanjem. Vsa fora pa je v tem, da imajo ustvarjalci teh semen na voljo dva starša, ki pri vsakem križanju ustvarita točno določene željene plodove, ki zrasejo samo iz prve generacije semen, nato pa se lastnosti izgubijo. Prav razumem? Fora pri tem je v bistvu denar. Poznajo dva starša in drago prodajajo semena, ker nihče ne ve katera dva starša sta? To moraš imeti srečo, da takšna dva starša najdeš, ali sta bila starša za to ustvarjena?
Stabilni križanci pa so sorte doblejene s križanjem dveh sort paradižnika in potem več letno selekcioniranje plodov. O tem si pisal zgoraj. Večina heirloom paradižnikov je tako ali tako dobljena na ta način.
Lani sem prvič gojil eno sorto. Nisem prepričan ali je hibrid ali je stabilen križanec. V čem bom videl, da je sorta nestabilni hibrid dveh skrivnostnih staršev? So razlike v plodovih dobro opazne ali bom šele čez nekaj let izvedel, da je sorta nestabilna? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28 Prispevkov: 774 Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
Objavljeno: 18 Mar 2010 06:40 Naslov sporočila: |
|
|
Na teh dveh linkih je grafično prikazano kakšni so potomci po prvem križanju ( vsi potomci so enaki med seboj - to imenujemo F1) in po vseh naslednjih selekcijah do F-8 ( osmo leto) ko so vsi potomci znova med seboj enaki.
Vmes od F2 do F7 pa so potomci različni in med temi različnimi izberemo tiste plodove, katerih lastnosti so nam všeč in jih gojimo dalje (ne križamo) in tako selekcijo nadaljujemo do osme generacije ( osem let):
Prvo leto je rezultat tak:
http://kdcomm.net/~tomato/gene/genes.html
in po tem ko posejemo ta križana semena dobimo naslednje:
http://kdcomm.net/~tomato/gene/genes2.html
Kot vidimo je osmo leto sorta stabilna ( skoraj 100%) in je F8 enak F9 in vsi naslednji F so enaki F8.
Ja zuf, dobro si napisal- vse je res. Če iz ploda F1 ( seme: neko ime in oznaka F1 , za katerega se starši ponavadi ne vedo) sejemo naslednje leto, potem sigurno dobimo plodove, ki vsi niso enaki temu plodu, vedno je nekaj drugačnih. Sejati pa moramo več rastlin, da dobimo vse možne kombinacije. Raznolikost je največja drugo leto. Dobimo 4 različne plodove (rastline) in sicer po četrtino vsake variante -raznolikosti.
Je pa še malo bolj komplicirano v odvisnosti od tega ali izločujemo dominanten ali recesiven gen:
http://kdcomm.net/~tomato/gene/genes3.html
Kako ugotovimo ali je seme hibridnega porekla? Potomci niso enaki med seboj. Razlika je lahko zelo vidna ali malo. Odvisno od izbranih staršev prvo leto pri križanju- ali sta bila zelo podobna ali zelo različna med seboj.
lp labia |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nejevernež
Pridružen/-a: 15.01. 2011, 18:54 Prispevkov: 389 Kraj: Novo mesto(Mirna peč)
|
Objavljeno: 22 Mar 2011 20:44 Naslov sporočila: |
|
|
A lahko križam super snow white(bel češnjevec) z vijolčnim debeloplodnim paradižnikom? _________________ Lep pozdrav, nejevernež ;) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 05.02. 2009, 19:11 Prispevkov: 2630 Kraj: Blizu Novega mesta
|
Objavljeno: 22 Mar 2011 21:28 Naslov sporočila: |
|
|
Križaš lahko karkoli s čimerkoli! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nejevernež
Pridružen/-a: 15.01. 2011, 18:54 Prispevkov: 389 Kraj: Novo mesto(Mirna peč)
|
Objavljeno: 23 Mar 2011 14:44 Naslov sporočila: |
|
|
Oooooo , super. Potem bom pa kar nekaj časa preživel ob paradižnikih, ko jih bom (probal) skrižati.
Lp _________________ Lep pozdrav, nejevernež ;) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nejevernež
Pridružen/-a: 15.01. 2011, 18:54 Prispevkov: 389 Kraj: Novo mesto(Mirna peč)
|
Objavljeno: 22 Apr 2012 12:13 Naslov sporočila: |
|
|
Mene zanima, kako vemo, če je križanje uspelo, še preden semena križanca posejemo?
Npr., da je na Black Cherry en plod, ki je bil križan z npr. Green Zebro. Je ta plod drugačen, od ostalih na rastlini? Bo npr. čno zelen, velikosti med Green Zebro, ali bo tak kot vsi Black Cherry?
Upam, da nisem preveč zakompliciral.
Lp _________________ Lep pozdrav, nejevernež ;) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45 Prispevkov: 1867
|
Objavljeno: 22 Apr 2012 14:48 Naslov sporočila: |
|
|
nejevernež je napisal/a: | Mene zanima, kako vemo, če je križanje uspelo, še preden semena križanca posejemo?
Npr., da je na Black Cherry en plod, ki je bil križan z npr. Green Zebro. Je ta plod drugačen, od ostalih na rastlini? Bo npr. čno zelen, velikosti med Green Zebro, ali bo tak kot vsi Black Cherry?
Lp |
Ne veš, križanec je kalček v semenu paradižnika. Bo kar treba posejati. Saj, konec koncev, v enem plodu paradižnika imaš nekaj deset semen, pa so genetsko lahko precej različna. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
nejevernež
Pridružen/-a: 15.01. 2011, 18:54 Prispevkov: 389 Kraj: Novo mesto(Mirna peč)
|
Objavljeno: 22 Apr 2012 14:49 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za razlago.
Lp _________________ Lep pozdrav, nejevernež ;) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 23.03. 2012, 16:00 Prispevkov: 174 Kraj: Ptuj
|
Objavljeno: 27 Maj 2012 10:24 Naslov sporočila: |
|
|
Pri nas se je pred nekaj leti češnjevec skrižal z nečim. Rezultat so bili paradižniki teže okoli 1 kg na začetku sezone (največji je imel 997 g) in okoli pol kilograma sredi jeseni. Prav tako so bili zelo mesnati in ko si jih prerezal je iz njih steklo zelo malo soka. So močno rebrasti in za takojšnjo uporabo, ker se v manj kot tednu dni zmehčajo. Od češnjevca niso skoraj nič podedovali, razen tega da so za takojšnjo uporabo in imajo večjo odpornost kot ostali paradižniki.
Tudi letos sem posejal semena tega križanca in rastline se že ločijo od ostalih paradižnikov. Posebej cvetove imajo zanimive.
Upam, da bo križanec ostal stabilen. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
irena
Pridružen/-a: 19.03. 2010, 07:22 Prispevkov: 473
|
Objavljeno: 11 Jul 2012 10:21 Naslov sporočila: |
|
|
Labia, kako je s tvojimi križanci? Sem radovedna ! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28 Prispevkov: 774 Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
Objavljeno: 11 Jul 2012 10:35 Naslov sporočila: |
|
|
Heh, imam samo enega. Plodovi so še zeleni, tako, da še ne vem kakšen bo letos. Zelo verjetno bo drugačen, kot prejšnje leto.
Za "izdelavo" kakšne sorte bi rabil saditi tudi 100 rastlin in to ponavljati vsaj 7 let, vmes pa selekcionirati glede na željeno lastnost.
To je pa prehud zalogaj in ne bom to počel. Ravno za hecanje pa je eden dovolj.
Tudi iz tistega belega ploda, ki sem ga slučajno imel niso potem zrasli spet beli. Kolikor sem ugotovil je ta belina lastnost nekaterih sort, ki imajo najprej zelene plodove, nato se obarvajo v popolno belino ( pri nekaterih sortah) in nato počasi prehajajo v rdečo. Rdeča je lahko tudi zelo intenzivna.
Je pa takih sort z zelo izrazito belino v vmesnem stadiju malo. Lahko pa je belina posledica kakšne motnje, naprimer huda vročina itd....
lp labia |
|
Nazaj na vrh |
|
|
irena
Pridružen/-a: 19.03. 2010, 07:22 Prispevkov: 473
|
Objavljeno: 11 Jul 2012 10:58 Naslov sporočila: |
|
|
Labia, je pa zanimivo, ane. Nikoli ne veš s čim te preseneti .
Irena |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|